Med 20. in 21. junijem smo se člani mešanega pevskega zbora in likovne sekcije KUD Štefan Romih Črešnjevec mudili na festivalu v Bratislavi pod okriljem organizatorja Festivalske hiše Si.IN.
V popoldanskih petkovih urah smo se po nekaj urni vožnji, okrepčilnem postanku in prečenju vseh tramvajskih in avtobusnih poti kar jih Bratislava premore, uspešno prebili do začetne točke slovaške dogodivščine. Z vodičem na čelu smo si ogledali nekaj znamenitosti in se sprehodili čez mestno jedro. Glede na temperature, ki so segale krepko čez 30°C pa priznamo, da nas je večino bolj kot ogled mikal hladen hmeljev napitek ali vsaj kepica sladoleda. Naš hotel je bil od mesta oddaljen le par minut vožnje, ki pa se je v dani situaciji zdela še kako dolga, saj nam je teklo od las pa do mezinca na nogi. Po opravljenem hotelskem check in-u sta tuš in pivo pasala bolj kot paše “ata na mamo”. Sledila je večerja, ki smo si jo delili s kulturnimi prijatelji iz Radelj ob Dravi, po večerji pa malo manj kulturno druženje naših pevcev in slikarjev.
Na sobotno jutro so nas organizatorji poslali k maši (očitno so že vedeli zakaj) v katedralo Sv. Martina. In ker je festival namenjen predstavitvi slovenskih kulturnikov je tudi Božja beseda potekala v slovenščini. Po končanem obredu je sledil koncert petih zborov, kot drugi pa smo na oder stopili pevci MePZ KUD Štefan Romih Črešnjevec. Obiskovalcem in ostalim društvom smo se predstavili s sakralnimi skladbami, kot je velevalo navodilo organizatorja. Zapeli smo Večerni ave, Tebe pojem, Dies Irae, Pa se sliš. In slišalo se nas je in to zelo lepo, še nam pevcem so se na trenutke kocine postavile pokonci, pa ne zaradi hlada, ker tega namreč še v cerkvi ni bilo.
Nato pa prosto popoldne in razbežali smo se kot bi mravljišče pohodil. Nekateri so pohajkovali po mestu, drugi smo polnili trebuhe in praznili denarnice v shoping centru, spet tretji so ležerno uživali v hotelu. Popoldan je sledil še ogled osrednje prireditve “Slovenija v Bratislavi” na bratislavskem gradu, kjer se je predstavilo še preostalih 20 slovenskih skupin ter večerno druženje ob večerji in kozarcu rujnega. Seveda ni ostalo pri enem, saj sta se znameniti štajerski napev “ooooooopaaa” in žvenket kozarcev slišala še pozno v noč.
Nedelja – čas za povratek proti domu. Da pa ne bi bili prehitro doma smo izlet okronali še z vožnjo po reki Donavi. Vsi udeleženci festivala smo imeli možnost vkrcanja na to skoraj 42 metrov dolgo plavajočo lepotico po imenu Harmonia, ki nas je popeljala vse do avstrijske meje in nazaj, kjer smo si z vrha rečne gladine še zadnjič ogledali nekatere znamenitosti in arhitekturne presežke Bratislave.
Nato pa vkrcanje na avtobus in pot pod kolesa.
Kot vedno smo se tudi tokrat vrnili polni lepih vtisov in z nasmehi na obrazih. Vsekakor še ponovimo!
Urška Bračič Pajek
