Oplotniščica izvira severovzhodno od Rogle, teče skozi Osankarico, Oplotnico, Tepanje in se po 28 km, v bližini Žič izliva v Dravinjo. V zgornjem toku se zliva preko korit, ki jih tvorijo pohorske kamnine.
Na območju občine Oplotnica je bila v preteklosti zelo pomembna lesarska dejavnost, ta pa je bila zelo povezana tudi s potokom Oplotniščica. Živahen potoček si je urezal globoko strugo v sotesko, ki jo domačini imenujejo vintgar. Oplotniški vintgar ljubitelje narave vabi v vseh letnih časih. Posebno zanimiv je v spomladanskih mesecih, ko narava ozeleni. Takrat lahko vsakdo najde svoj mir ob žuborenju potoka v tišini pohorskih gozdov.
Tematsko učna pot Oplotniški vintgar, ki so jo zasnovali v TIC Oplotnica, je oddaljena dobra dva kilometra iz centra Oplotnice in poteka po hribovitem terenu v smeri proti Cezlaku. V celoti poteka po urejenih gozdnih poteh in je na izpostavljenih mestih ustrezno zavarovana z ograjo. Dolga je dva kilometra, nudi nam veliko zanimivosti, zato je privlačna za vse obiskovalce. Učna pot vodi po lesenih stopnicah, mostičkih in gozdnih stezah nad in ob lesketajoči se vodi, ki šumeče hrumi skozi bistre tolmune. Ustavite se na urejenih jasah s klopmi in srkajte energijo narave okrog vas. Pot je vseskozi opremljena s smerokazi in informativnimi tablami. Obiskovalci se lahko varno sprehodijo po soteski in občudujejo naravne lepote, kot so slapovi, brzice, tolmuni in ogromne obrušene skale. Med potjo spoznavajo kamnine, živali in rastline, občudujejo naravne lepote in ostanke, ki pričajo o življenju ljudi nekoč.
Na potoku je bilo v preteklosti več kot 30 žag in mlinov, še vedno so vidni ostanki znanega Flosarjevega mlina ter Krivčove in Jorčove žage, ta je delovala še pred dobrimi 20 leti, zelo zanimiv pa je tudi Magdičev slap, ki pada v skrivnostni Povodnikov tolmun. Blizu sta tudi Anin gaber zvestobe in kamnita želva, ki služi kot opazovalnica. Pot po vintgarju se nadaljuje ob hudourniku, ob katerem je tu in tam mogoče opaziti ostanke železnice, po kateri so iz Cezlaka prevažali dragoceni kamen v dolino. Zadnji del soteske popotnika še popelje čez Jorčovo brv, ki ni znamenita le po svoji novi podobi, ampak zato, ker so urejevalci vintgarja pustili les stare brvi. Pod mostom so mogočne skale granodiorita.
Mojca Kos
