Studenice, 21. oktober 2025 – V župnijski cerkvi sv. Treh kraljev v Studenicah je potekal sklepni dogodek ob 140-letnici prihoda sester magdalenk v tamkajšnji nekdanji samostan. Sestre, ki so 23. oktobra leta 1885 prispele iz Zagreba, so v naslednjih desetletjih pomembno zaznamovale samostanski kompleks in duhovno življenje kraja, njihova sled pa ostaja živa vse do danes.
Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je s petjem spremljalo PEVSKO DRUŠTVO SV. CECILIJE iz župnije Poljčane. Zbrane je na začetku nagovoril domači župnik g. Tomislav Šantak, ob koncu pa predsednik Zgodovinskega društva dr. Jožeta KoropcaSlovenska Bistrica Primož Rajh, ki je poudaril pomen ohranjanja lokalne zgodovine in izrazil željo po nadaljnjem oživljanju spomina na magdalenke in druge ključne vsebine širšega slovenjebistriškega območja.
V strokovnem delu so s prispevki nastopili nadžupnik v Rogatcu Andrej Grobelnik, arhivska svetovalka v Nadškofijskem arhivu Maribor mag. Lilijana Urlep, vodja projekta revitalizacije studeniškega samostana dr. Simona Kostanjšek Brglez in Jana Magdalena Kolarič, ki si neutrudno prizadeva za ohranjanje spomina na studeniške magdalenke. Predavanja so osvetlila tako zgodovinske temelje samostana, okoliščine prihoda redovnic in vlogo cerkvene in svetne oblasti pri potrditvi njihove navzočnosti, kot tudi izjemno pomembno vlogo magdalenk pri ohranjanju sakralne dediščine. Sestre so v desetletjih svoje prisotnosti v Studenicah skrbele za obnovo dotrajanih stavb, prenovile notranjo opremo cerkve, elektrificirale objekt in s svojo umetniško žilico pomembno obogatile cerkveno okolje – od vezenja liturgičnih tekstilij do slikarstva, glasbe in oblikovanja umetnin.
Poseben pečat je prispevala tudi pripoved Jana Magdalene Kolarič, ki je predstavila spomine zadnjih studeniških redovnic in njihovo ganljivo pričevanje o zadnjih letih pred razpustom samostana leta 1949.
Dogodek je bil izpeljan v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki v ospredje postavlja pomen skupnega evropskega in lokalnega spomina. Prireditev v Studenicah je znova pokazala, kako bogato in večplastno zapuščino so v prostoru pustile magdalenke – kot redovnice, a tudi kot umetnice, mecenke, pedagoginje in aktivne soustvarjalke kulturnega tkiva kraja.
