Čeprav policisti nenehno opozarjamo na primere spletnih goljufij s kriptovalutami, so storilci še vedno izjemno uspešni pri iskanju novih žrtev, ki takšnim navedbam verjamejo. Posledice so lahko hude – izpraznjeni bančni računi, izgubljeni življenjski prihranki in celo krediti, ki jih oškodovanci nikoli niso najeli.
Na Policijski upravi Maribor smo v zadnjih dneh znova prejeli več takšnih prijav. Skupni imenovalec vseh je enak: žrtve so v dobri veri sledile navodilom neznancev in jim omogočile dostop do svojih bančnih računov ali pa jim neposredno nakazale denar, prepričane, da gre za varno naložbo ali izplačilo zasluženih sredstev:- V ponedeljek je tako oškodovanec goljufu omogočil dostop do svojega bančnega računa. Storilec je priložnost hitro izkoristil in račun izpraznil. Škoda je presegla 24.000 evrov.- Dan kasneje je neznanec prepričal občana, da ima na računu skoraj 10.000 evrov kriptosredstev, čeprav sam z njimi nikoli ni trgoval. Zgodbi je verjel in omogočil dostop do svoje spletne banke. Kmalu zatem je ugotovil, da je ostal brez kar 75.000 evrov.- Istega dne je bil prijavljen še primer z območja Maribora, kjer je storilec po telefonu obljubljal izjemne zaslužke z nakupom kriptovalut. Oškodovanec mu je nakazal skoraj 40.000 evrov. Namesto donosne naložbe je ostal brez denarja.- V sredo sta sledili dve prijavi – oškodovanca sta neznancem omogočila dostop do spletnega bančništva. Eden je izgubil več kot 55.000 evrov, drugi pa več kot 42.000 evrov.- Naslednji dan smo bili obveščeni o prijavi oškodovanca, ki je ostal brez skoraj 25.000 evrov.Gre le za izstopajoče primere, saj smo obravnavali več podobnih prijav, pri katerih so oškodovanci ostali brez sredstev v višini nekaj tisoč evrov.Policisti ob tem opozarjamo tudi na ravnanje žrtev po ugotovljeni prevari. Oškodovanci pogosto še pred prijavo izbrišejo aplikacije, sporočila, elektronsko pošto in druge sledi komunikacije z goljufi. S tem nehote uničijo dokaze, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji storilcev, zato jih pozivamo, da v teh primerih ne brišejo podatkov ali aplikacij.Občanom svetujemo še, da:
- takoj prekinejo pogovor z osebami, ki obljubljajo hiter zaslužek ali »najdena« sredstva;
- ne razkrivajo osebnih, varnostnih in bančnih podatkov;
- ne omogočajo oddaljenega dostopa do svojih telefonov ali računalnikov;
- ne nakazujejo denarja neznancem;
- ne potrjujejo “sumljivih” prijav, plačil ali bančnih transakcij
- ne klikajo sumljivih povezav in ne izpolnjujejo neznanih spletnih obrazcev;
- shranijo telefonske številke, sporočila in drugo komunikacijo kot dokaz.
Predvsem pa ne nasedejo ponudbam in obljubam o hitrih zaslužkih ter pozabljenih (oplemenitenih) finančnih sredstvih, oziroma so posebej previdni pri tovrstnih vlaganjih.
Anita Kovačič
predstavnica za odnose z javnostmi
