Neurje s točo, ki je v nedeljo, 19. julija, znova povzročilo veliko škode na območju Slovenske Bistrice. Najhuje je bilo v Visolah in na Ritoznoju, kjer je toča, velika kot oreh, močno poškodovala vinograde. Po prvih ocenah so nekateri vinogradniki ostali brez približno polovice letošnjega pridelka grozdja.

Območje Visol je po neurju pobelila debela plast toče, ki je poškodovala tudi vrtove in sadno drevje. Po navedbah domačinov je toča padala zelo intenzivno, posamezna zrna pa so bila večja kot pri običajnih poletnih nevihtah. Ob obilnem deževju je pri odvajanju meteornih voda nastalo tudi nekaj škode na cestni infrastrukturi. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so posredovali zaradi črpanja meteorne vode, odstranjevanja podrtega drevja in sanacije odkritih streh. »Oceno so samo ocene in grobe, kolikšna je bila škoda bo natančno znano v jeseni, ko se bodo pridelki pospravili. Sice pa na kmetijskih površinah ocenjujemo škodo preko 700.000,00 € ,« je povedala Marija Kresnik s Kmetijsko svetovalne službe.

To je že drugo hujše neurje s točo na tem območju letos. Že v začetku junija je neurje prizadelo približno 700 hektarjev kmetijskih zemljišč, največ škode pa povzročilo na posevkih žit in koruze. Tokrat je največji davek plačalo vinogradništvo.

V nekaj minutah uničeno večmesečno delo

Le nekaj minut toče je bilo dovolj, da je izničilo mesece dela in upanja na dobro letino. O veliki škodi poročajo vinogradniki, med njimi vina Repnik in vinogradništvo Stožer – Papež, Vina Martinus in Branko Brezovšek, ki obdeluje približno dva hektarja vinogradov. »Poškodovano ni samo grozdje, ampak tudi pecljevina, zato moramo najprej počakati, da se trta nekoliko osuši. Vinograd bo treba ponovno poškropiti, šele nato bomo lahko natančneje ocenili škodo. Je pa že zdaj jasno, da bo letos na našem območju vina precej manj kot običajno,« pravi.

Poleg izgubljenega pridelka bodo vinogradnike dodatno obremenili tudi višji stroški zaščite vinogradov. »Običajno znaša strošek škropljenja okoli 120 evrov na hektar, letos pa se bo zaradi dodatnega tretiranja povzpel na približno 250 evrov,« pojasnjuje Brezovšek.

Po vsakem večjem neurju so vse glasnejši tudi pozivi k učinkovitejši protitočni zaščiti severovzhodne Slovenije. Vinogradniki opozarjajo, da bi bilo mogoče z ustreznim sistemom marsikatero škodo preprečiti ali vsaj omiliti. »V Avstriji imajo protitočno obrambo bolje urejeno, zato je takšnih poškodb bistveno manj,« meni Brezovšek.

Na pomanjkljivosti sistema že vrsto let opozarjajo tudi v Mariborskem letalskem centru, kjer poudarjajo, da eno samo protitočno letalo ne zadošča za zaščito celotne severovzhodne Slovenije. Letalo je poletelo tudi ob nedeljskem neurju, letos pa je posredovalo že tolikokrat kot v preteklih dveh letih skupaj.