V četrtek, 30. oktobra, ob 17.00 vabljeni v samostan Studenice na odprtje razstave – Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti : STUDENIŠKI SAMOSTAN V LUČI OBNOVITVENIH POSEGOV.
Studeniški samostan, eden najpomembnejših sakralnih spomenikov v Sloveniji in osrednji kulturni spomenik občine Poljčane, ima bogato zgodovino, dolgo sedem stoletij. Začetki segajo v trideseta leta 13. stoletja, ko je Sofija Rogaška na tem mestu ustanovila špital s cerkvijo. Ustanovo je v naslednjih desetletjih ob pomoči svoje sestre Rikarde Kunšperške spremenila v ženski samostan. Sestre dominikanke so samostan, vključno s cerkvijo, večkrat prezidale, povečale in obnovile. Od razpusta leta 1782 je bil nekaj časa v lasti države, nato pa so ga posedovali različni posvetni lastniki, dokler ga niso leta 1885 kupile sestre magdalenke. Te so z nekajletno prekinitvijo med drugo svetovno vojno, ki so jo preživele v Orahovici, v Studenicah ostale do leta 1949. Po pregonu magdalenk in podržavljenju je samostan celotno drugo polovico 20. stoletja služil stanovanjskim in deloma gospodarskim namenom. Sistematična obnova se je pričela v devetdesetih letih 20. stoletja, ko so se izselili tudi zadnji stanovalci. Po prekinitvi obnove na prelomu tisočletij so obsežna obnovitvena dela potekala med letoma 2022 in 2025.
Med posegi so bili najdeni številni elementi, ki so prispevali k boljšemu in celovitejšemu razumevanju razvoja kompleksa skozi stoletja ter njegovi zgodovinski, arhitekturni in umetnostni podobi.
Obnova studeniškega samostana je rezultat tesnega in uspešnega sodelovanja med vsakokratnim lastnikom samostana, na začetku 21. stoletja je bila to Nadškofija Maribor, od konca leta 2021 mariborsko podjetje Enertec, in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Prav tako poteka zgledno sodelovanje med lastniki, ZVKDS in Župnijo Studenice, ki kontinuirano obnavlja nekdanjo samostansko, sedaj župnijsko cerkev sv. Treh kraljev, ki je v lasti Rimokatoliške cerkve in je fizično del samostanskega kompleksa. Danes kompleks studeniškega samostana pomeni zgleden primer celovite in strokovno vodene prenove, ki pa še zdaleč ni zaključena. Razstava predstavlja potek gradbenih, konservatorskih in restavratorskih del skozi desetletja ter najpomembnejša odkritja.
