Center za krepitev zdravja Slovenska Bistrica v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja pripravlja čajanko. »Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu« je letošnji slogan svetovnega dneva in o tej temi bodo ob čaju in keksih pokramljali v četrtek, 10. 10. 2024, ob 17. uri v predavalnici Centra za krepitev zdravja.
Ko so naši bližnji ali znanci v (duševni) stiski, gredo besede težko z jezika. Za to obstajajo različni razlogi. Zelo redko je to nezanimanje ali brezbrižnost, čeprav lahko molk pusti tak vtis. Naše oklevanje je lahko povezano z zmotnimi prepričanji o duševnih stiskah ali z napačnimi domnevami, kaj oseba v stiski potrebuje, ali z občutkom, da za tovrstne pogovore nismo primerni ali usposobljeni.
Težke teme bomo lažje načeli, če pri sebi najprej razčistimo zadržke. Prvi pogoj je, da verjamemo, da so tudi duševne stiske in težave realen zdravstveni problem. Marsikateri zadržek, zmotno prepričanje in dilemo, povezano z duševnimi stiskami, lahko razblinimo, če duševne težave primerjamo s telesnimi težavami, pri katerih nam je pomoč bolj samoumevna. Zato si zamislimo osebo, ki si je pravkar zlomila nogo, in osebo, pri kateri opazimo, da se zadnje čase zapira vase, je brezvoljna, nima »iskrice v očeh« (je depresivno razpoložena). Večina med nami ne zna oskrbeti zlomljene noge, kar dobro pa znamo izraziti skrb, sočutje do osebe, ki si je zlomila nogo. Pozanimali se bomo o njeni bolečini in vprašali, ali jo lahko kako lajšamo, izrazili bomo razumevanje za njeno bolečino, počakali ob njej, jo morda držali za roko, dokler ne bo prišel rešilec, ki smo ga poklicali, ali pa kar sami ponudili prevoz.
Kaj pa naš bližnji, ki je depresivno razpoložen? Ali ne potrebuje nekaj zelo podobnega? Izraženo skrb, sočutje in razumevanje ter ponujeno pomoč in spodbudo k iskanju strokovne pomoči. Tako kot prijatelju z zlomljeno nogo ne bomo rekli, da naj se nasmehne in bo lahko stopil na nogo, bodimo realni tudi v pričakovanjih do oseb z duševnimi težavami. Tako kot ni hitrih rešitev za zlomljeno nogo, jih ni za duševne stiske.
Pri skrbi za druge je zelo pomembno, da ne pozabimo nase. Če smo tudi sami v težkem življenjskem obdobju, se morda ne čutimo sposobne podpreti še bližnjega v stiski. Če imamo sami zlomljeno nogo, bomo težko pomagali drugemu z zlomljeno nogo. Ko smo v stiski sami, je najpomembneje, da najdemo strokovno pomoč zase. S tem smo lahko vzor tistim, ki še oklevajo pri iskanju pomoči. Lahko pa na stisko druge osebe opozorimo tretjega, ki bo to zmogel prevzeti na svoja ramena. Včasih pa si breme pomoči nenamerno povečamo sami, s tem ko si na ramena naložimo tudi odgovornost za drugega. Ko gre za odraslo osebo v stiski, odgovornost za svoje odločitve in vedenje nosi sama. Mi smo lahko podpora, usmerjevalec.
Včasih nas od nudenja pomoči odvrne prepričanje, da se v stiske drugih ni primerno vtikati. Je pomoč poškodovancu vtikanje? Ne. Enako velja za pomoč osebi v duševni stiski. V resnici se nam lahko zgodi, da bo ponujeno pomoč kdo tudi (bolj ali manj grobo) zavrnil. Takšno ravnanje je večinoma posledica stiske, ki jo posameznik doživlja, in ga ni smiselno jemati osebno. Odklonitev pomoči seveda spoštujemo, a lahko pustimo »priprta vrata«, v smislu: »Če si premisliš, sem tukaj zate.« Četudi pomoč ni sprejeta, lahko ponudba pri posamezniku prižge lučko upanja, da nekomu je mar.
Osnovno podporo osebi z duševno težavo ali stisko, ki jo imenujemo tudi psihološka prva pomoč, lahko nudimo vsi. Podobno kot naj bi prvo pomoč ob telesnih poškodbah nudili vsi. Pri katerikoli prvi pomoči smo bolj suvereni, če imamo vsaj nekaj teoretičnega znanja in usmeritev, kako pristopiti. Na področju duševnih stisk za to med drugim skrbi Nacionalni program duševnega zdravja – MIRA, ki nas nagovarja s sloganom »V tvoji besedi je pomoč«. Na uradni spletni strani programa (www.zadusevnozdravje.si) lahko pod zavihkom »Pomagam drugemu« najdete brošure o štirih duševnih stiskah oz. boleznih: o težavah z alkoholom, o paničnih napadih, o depresiji in o samomorilnih mislih. Vsaka knjižica je razdeljena v tri dele. Prvi del opisuje, kako prepoznati znake in simptome za vsako od težav, v drugem delu najdete napotke, kako nagovoriti stisko, ki jo opažate pri bližnjem ali znancu, v tretjem delu pa so podane iztočnice za nudenje podpore in spodbujanje k uporabi strokovne pomoči.
O skrbi za duševno zdravje bomo govorili tudi na prav posebni čajanki, ki jo v Centru za krepitev zdravja Slovenska Bistrica pripravljamo v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja. »Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu« je letošnji slogan svetovnega dneva in o tej temi bomo ob čaju in keksih pokramljali v četrtek, 10. 10. 2024, ob 17. uri v predavalnici Centra za krepitev zdravja. Na čajanko se je potrebno prijaviti, v prvi vrsti pa je namenjena delovno aktivnemu prebivalstvu, a so vabljeni tudi ostali zainteresirani.
Janja Mišič, univ. dipl. psih.
Center za krepitev zdravja Slovenska Bistrica
