V četrtek, 20. novembra, je v Razvojnem centru narave v Poljčanah potekalo izjemno obiskano predavanje dr. Marka Freliha, enega naših najboljših poznavalcev ljudskega izročila o zmajih, Dogodek je bil organiziran v okviru projekta projekta Boč skozi zgodbe, naravo in inovacije (Smarties za SME), ki z različnimi pristopi raziskuje naravne in nesnovne posebnosti pogorja Boča ter njegovega širšega prostora.
Dr. Frelih je poslušalce popeljal v svet verovanj, kjer se stikajo arheologija, etnologija, religija in izročilo. Predavanje je začel s predstavitvijo zmaja kot univerzalnega simbola: od staroegipčanskih in grških hibridnih bitij do zmajev, ki jih poznamo iz evropskih legend. Posebej je izpostavil, kako močno so bile na Slovenskem prisotne zmajske zgodbe, od pozojev in lintvarjev do poznejšega poimenovanja »zmaj«.
V ospredju pa je bila seveda bočka zgodba o zmaju, ki kaže, kako globoko je ta motiv zakoreninjen v lokalni domišljiji. Po ljudskem pripovedovanju naj bi bil Boč »poln vode« in naj bi v njegovi notranjosti ležalo skrivnostno podzemno jezero. V njem je bival bočki zmaj, bitje z dvojno naravo – po eni strani varuh, po drugi strani nevarna sila, ki se odziva na človeške napake.
Pripoved pravi, da je zmaj mirno počival, dokler so bili Kostrivničani pridni. Ko pa se je razjezil, je s svojim repom udarjal po stenah gore, povzročal tresljaje, strele in nevihte. Včasih se je celo spustil iz gore in odšel proti Studencam ali proti Polskavi. Tam naj bi ga nekoč zadela strela in zmaj se je zgrudil nazaj proti pobočjem Boča. Ljudska razlaga ob tem poudarja zanimivo simboliko: »kjer so bili boljši ljudje, tam je Boč zelen in poraščen; kjer pa so bili manj dobri, je ostal gol in kamnit.«
Dr. Frelih je poudaril, da gre pri tej zgodbi za tipičen primer atmosferskega zmaja – bitja, ki v ljudski predstavi nadzoruje vreme, nevihte in točo. Podobne pripovedi poznamo tudi drugod po Evropi, a bočka zgodba izstopa po barvitosti in po tem, kako natančno povezuje naravne pojave z moralnimi sodbami skupnosti.
Predavatelj je predstavil tudi širši kontekst zmajskih verovanj na Slovenskem ter njihovo povezavo s sakralnimi objekti. Spomnil je, da se cerkve sv. Jurija, sv. Marjete ali sv. Mihaela – tistih, ki v ikonografiji premagujejo zmaja ali kačo – pogosto nahajajo prav na mestih, kjer so ljudje v preteklosti našli fosilne ostanke velikih živali, ali pa na mestih, ki so bila izpostavljena poplavam, podorom ali drugim naravnim nevarnostim. Tudi na območju Boča se motivi zmaja prepletajo z zgodovino cerkve sv. Marjete in sv. Miklavža na bočki ravni.
Dogodek je bil odlično sprejet, številni obiskovalci so poudarili, da so prvič slišali, kako globoko in razvejano je zmajsko izročilo našega območja ter kako premišljeno ga dr. Frelih povezuje z arheologijo, krščansko simboliko in naravnimi pojavi. Predavanje je ponovno potrdilo, da Boč ni le naravni, ampak tudi bogat pripovedni prostor, poln zgodb, ki čakajo na raziskovanje.
Simona Kostanjšek Brglez
