Zima leta 1928/29 je bila kot v Sibiriji. Prvega januarja 1929 je začelo snežiti in snežilo je neprestano osem dni; življenje so ohromili veliki snežni zameti in mraz, kot ga niso pomnili niti najstarejši ljudje; na Pragerskem so namerili rekordnih –26,5 ˚Celzija. Za nekaj dni so prekinili tudi pouk. …Posledice hudega mraza in visokih snežnih zametov, ki jih je delal močan veter, so bile februarja katastrofalne. Ker je primanjkovalo premoga, niso zmrzovali samo ljudje, ustavil se je tudi železniški promet. Železniška direkcija v Ljubljani je 13. februarja ukinila 54 osebnih vlakov, garniture tistih, ki so se vozili, so bile skrčene na tretjino. Potniški in brzi vlaki iz Zagreba so imeli osem ur in več zamude. Snežni plazovi, visoki tudi več metrov, so zatrpali tire. Samo v eni noči je progo med Celjem in Zidanim Mostom zasulo kar 40 plazov. Zamrznili so tudi reke, potoki in vodovodi, na živilskih trgih skoraj ni bilo ponudbe. Mraz in lakota sta prignala iz gozdov volkove tudi v okolico Slovenske Bistrice, v bližini Rač so opazili divje prašiče. Sredi februarja je mraz nekoliko popustil; živo srebro v termometrih se je opoldne dvignilo na –12,5 °Celzija. Je pa spet začelo snežiti. V Mariboru so vodovodne naprave in plinska napeljava odpovedale, dobavo električnega toka je ogrožal led, širile so se bolezni, gospodarstvo je trpelo ogromno škodo, redno življenje je bilo ogroženo. Mesto je bilo brez pošte in časopisov. Mariborska občina je odprla v deški meščanski šoli v Krekovi ulici, v otroškem vrtcu v Melju in v dekliški šoli II. v magdalenskem predmestju »javna ogrevališča za ubožne sloje«, v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu pri mostu pa so delili brezposelnim in revežem čaj s kruhom. Časniki so 19. februarja končno poročali, da »se vreme v Sloveniji izboljšuje. Današnja najnižja temperatura je bila –10 °C, splošno pa znaša 4–5 stopinj pod ničlo. Prometne razmere se rapidno zboljšujejo. Proge so že vse očiščene snega, vendar pa še vedno obstoja nevarnost plazov. Težavna je preskrba mesta s premogom in mnoga industrijska podjetja so radi pomanjkanja premoga morala ustaviti ali pa skrčiti proizvodnjo.« In uradni podatki o zimah? Leta 1929 je bila najbolj mrzla zima zadnjih 120 let v Evropi in tudi pri nas. Začuda pa je bilo po hudi zimi leto 1929 v splošnem precej dobro, le vina in sadja je bilo zelo malo, a je bilo zato prvovrstno.

VIR: Mirko Munda, Pragersko – kronika, str. 72
FOTO: Wikipedija