12. julij
Danes goduje MOHOR
Ime Mohor je verjetno prek oblike Mogor nastalo iz latinskega imena Hermagoras. To se v grščini glasi Ερμαγoρας (Ermagoras) in ga povezujejo z imenom boga Hermesa.
Ženska različica imena: Mohora.
12. julij 2004
POTRES Z EPICENTROM PRI KOBARIDU
Potres v Zgornjem Posočju leta 2004 je bil močan potresni sunek z epicentrom približno štiri kilometre severno od Kobarida na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo, ki je 12. julija 2004 ob 15. uri in 4 minute po lokalnem času zatresel širše območje Zgornjega Posočja. Čutili so ga po vsej Sloveniji, v severni Italiji in v večjem delu Avstrije ter Hrvaške.
Šlo je za že tretji močnejši potres na tem območju v novejšem času, po katastrofalnih potresih v Furlaniji leta 1976 in v Zgornjem Posočju leta 1998. V primerjavi s potresom leta 1998 se je v tokratnem sprostilo desetkrat manj energije, vendar so bili učinki zaradi lokalnih geoloških dejavnikov nesorazmerno močni in so v Čezsoči dosegli VI. do VII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici, ponekod pa tudi celo stopnjo višje. Poškodovanih je bilo več sto zgradb, od tega jih je bilo treba nekaj porušiti. Zlasti so bili prizadeti objekti, ki od leta 1998 še niso bili sanirani, vendar je bil potres dovolj močan, da je poškodoval tudi že obnovljene ali prej nedotaknjene objekte. Največ učinkov v naravi je bilo v Krnskem pogorju, kjer je nastalo večje število manjših podorov.
Potres je zahteval eno smrtno žrtev, italijanskega planinca, ki ga je na poti med domom pri Krnskih jezerih in domom dr. Klementa Juga v Lepeni zasulo padajoče skalovje. Poleg tega je bilo sedem ranjenih. Glavnemu sunku je v naslednjih tednih sledilo več sto popotresnih sunkov, najmočnejši med njimi 14. julija 2004 ob 6. uri 37 minut po lokalnem času z magnitudo 3,6.
Umrl je zdravnik KURT KANCLER
Kurt Kancler se je rodil 19. februarja 1930 v Mariboru.
Po osnovni šoli v Mariboru je nadaljeval šolanje na takratni Prvi gimnaziji, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je odšel študirat na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in tam promoviral januarja 1955.
1. januarja 1957 se je zaposlil v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca in leta 1961 končal specializacijo za zdravnika specialista pediatra. Leta 1974 je na zagrebški Školi narodnog zdravlja (sedanja Medicinska fakulteta Zagreb, op. ur.) končal tristopenjski podiplomski študij iz javnega zdravstva.
Leta 1964 je postal predstojnik dispanzerja za otroke v Mariboru, kjer je že istega leta kot prvi v Sloveniji uvedel sistematične preglede otrok v starosti treh in petih let. Poleg tega se je odločil, da na primarni ravni zdravstvenega varstva otrok ustvari vrhunsko opremljen dispanzer, v katerem bodo delali odlično usposobljeni sodelavci. Njegov cilj je bil tudi, da starši s svojimi otroki kljub bolezni zadovoljni odidejo od zdravnika in da ustvari delovno okolje, v katerem bodo tudi zaposleni zadovoljni in motivirani za delo.
Dr. Kancler je poleg svojega dela v ordinaciji predaval pediatrijo in farmakologijo na Srednji medicinski šoli v Mariboru. Leta 1984 so mu podelili naziv visokošolskega učitelja na Visoki šoli za zdravstvene delavce, dvanajst let pa je bil tudi višji predavatelj na mariborski Pedagoški fakulteti. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca je bil tudi pomočnik glavnega direktorja za strokovne medicinske zadeve.
Leta 2007, po šestdesetih letih dela, se je upokojil, vendar je bil že pol leta po upokojitvi ponovno v ordinaciji v mariborskem zdravstvenem domu in s tem nekoliko razbremenil kolege in ublažil stisko zaradi pomanjkanja pediatrov.
Dr. Kurt Kancler je bil poleg rednega dela v Mariboru dolga leta tudi zdravnik v Zdravstvenem domu na Šmartnem na Pohorju, kjer so ga krajani izredno cenili in spoštovali. V njegovo »pohorsko« ordinacijo pa niso prihajali le prebivalci Šmartnega, ampak so k njemu na pregled pripeljali otroke tudi drugi starši iz bistriške občine, pa tudi od drugod.
Aktiven je bil tudi na družbenem področju: bil je predsednik območne organizacije Rdečega križa, bil prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, osem let je bil podpredsednik Zdravniškega društva Slovenije in predsednik Zdravniškega društva Maribor in več kot dvajset let vodil organizacijsko enoto Varstva žensk, otrok in mladine v Mariboru.
Za svoje delo je prejel veliko število državnih, občinskih in drugih priznanj in nagrad.
Kurt Kancler je umrl 12. julija 2022 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
OTROCI S POHORJA Z NASMEHOM
O tem, kako so nekoč živeli pastirček, mlinar in kovač, danes med mladimi že precej pozabljeni poklici
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica uspešno nadaljuje izvajanje projekta Doživetje Pohorja, s katerim snovno in nesnovno kulturno dediščino približa otrokom v osnovnih šolah. Letos se je treh programov udeležilo več kot 850 otrok iz Maribora, Ruš, Dupleka, z Destrnika, Ptuja, iz Cirkovc, Poljčan, Črešnjevca, Makol in Slivnice. Učenci, predvsem prve triade, so spoznavali pozabljene dejavnosti in akterje (pastirje, kovače, mlinarje), ki so nekoč bili še kako živi na Pohorju.
“Otroci sami spečejo jabolko na ognju, si izdelajo pastirski klobuk, se preizkusijo v spravljanju sena, v igrah, ki so se jih nekoč igrali pastirji, oblikujejo hlebec kruha, spoznajo, kako pride moka na mizo, kako se oblikujeta kamen in kovaško orodje. V petih letih izvajanja programov smo opazili, da otrokom manjka iger in samostojnega ustvarjanja, zato smo zelo veseli, da so šole spoznale kvaliteto programov in se jih vse pogosteje udeležujejo. Ekipa, ki izvaja program, je sestavljena iz strokovnih delavcev, etnologa, pedagoga in kulturnih delavcev ter lokalnih prebivalcev, ki Pohorje najbolje poznajo. Še najbolj navdušujoče pa je, da so vsi otroci odšli zadovoljni in z nasmehom ter z željo, da se ponovno vrnejo,” pravi Ursula Hribernik, vodja projekta Doživetje Pohorja.
Še posebej priljubljen je Pastirčkov dan, program lahko prilagodijo tudi za odrasle, bodisi za razna praznovanja ali skupinske izlete. Nepozabno doživetje sta obisk Šetorovega mlina v Bojtini na Pohorju ter animirani prikaz Mlinarja in Mlinarice. Program Mlinarjev dan vključuje še pripravo kruha na Pečovnikovi domačiji na Šmartnem na Pohorju, spoznavanje življenja nekoč na domačiji in razne zanimive igre. Otroci si domov odnesejo sveže pečen hlebček domačega kruha. Tudi tega programa se lahko udeležijo zaključene družbe in skupine. V okviru programa Kovačev dan pa si otroci ogledajo Zajčev grad na Keblju, muzejsko zbirko v Cezlaku in staro domačijo v Modriču. V Cezlaku iz pristnega pohorskega kamna ustvarjajo maketo Zajčevega gradu in spoznavajo, kakšno je bilo nekoč življenje v pohorskem kamnolomu. Kot dodaja Ursula Hribernik po dogovoru v program vključijo ogled učne poti na Keblju, sicer pa je več informacij o programih Doživetje Pohorja na voljo na Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Mlinarjev dan pri Šetorovem mlinu v Bojtini (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
VEČER TURŠKE IN SLOVENSKE GLASBE, PLESA IN KULINARIKE
Petek, 12. julij 2013, je bil v znamenju slovensko-turškega medkulturnega povezovanja. V sodelovanju bistriškega zavoda za kulturo in turške umetnice Mizyal Karabiber Načaroglu se je dan začel z likovno delavnico in se konč al z nastopom turs kih umetnikov in slovenske glasbene skupine Gemaj, ki edina pri nas izvaja turs ko glasbo, otros ki ustvarjalni dan pa se je zaključ il s slovensko-turškim več erom. Obiskovalčev ni manjkalo, na oder je stopila tudi pobudniča slovensko-turs ke kulturne naveze Mizyal Karabiber Načaroglu.
VIR: ZZK Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: Studio Bistrica
VODA OGROZILA KARTONAŽNO TOVARNO
Ob vsakem nalivu zalita Kolodvorska ulica v Slovenski Bistrici – Alarm tudi na Zgornji Polskavi
V Slovenski Bistrici in okoliških krajih so zadnji močni nalivi povzročali težave. Zjutraj in dopoldne je bilo najhuje na Zgornji Polskavi, kjer sta voda in blato spet ogrožala domove družin Smogavec, Emih in Kiker. Na pomoč so jim priskočili gasilci s Šmartnega na Pohorju in Zgornje Polskave. Blato in voda sta drla mimo stanovanjskih hiš pod vinogradom in se ustavila pred stanovanjskim blokom. Nekaj časa je bila zalita kanalizacija blizu vrtca, osnovne šole in telovadnice. Jože Emih, lastnik ogrožene stanovanjske hiše na Zgornji Polskavi, je povedal, da jim deževje povzroča probleme že od 18. maja. Občina in KS Zgornja Polskava obljubljata pomoč, a je ni od nikoder. Ko se bo sprožil plaz, bo prepozno, je še dodal.
Močni nalivi so prizadeli tudi središče Slovenske Bistrice: voda je zalila del Kolodvorske ulice, proizvodne prostore v kartonažni tovarni MSK, zabavišče Atlantida, prostore komunalnega podjetja in več kleti. Na terenu je bilo je 61 gasilcev iz šestih gasilskih društev. Gasilci so z dvanajstimi vozili posredovali več kot 20-krat. Dopoldne je začela poplavljati Bistrica, zalila je njive blizu železniške postaje Slovenska Bistrica, bregove so prestopili tudi manjši potoki. Prebivalci Kolodvorske ulice v Slovenski Bistrici poudarjajo, da ulico poplavljajo tako imenovane meteorne vode, poplava pa je posledica malomarnosti. Cesta namreč nima ustrezne kanalizacije, jarki so večinoma zasuti, zlasti na območju od avtobusne postaje do nove obrtne cone. Omenjena cesta, ki vodi proti železniški postaji, je bila del dneva celo zaprta za ves promet. Narasla je tudi reka Ložnica, ki je blizu Kočnega, Farovca in Pretreža zalila nekaj njiv.
Presenetljivo mirna pa je bila reka Dravinja, ki včeraj do poznega popoldneva ni poplavljala. Danilo Podlesnik, poveljnik civilne zaščite (CZ) občine Slovenska Bistrica, je včeraj povedal, da škoda zaradi poplav še ni znana, kajti gasilci in pripadniki CZ so črpali vodo iz objektov, reševali lastnino in urejali bregove potokov in jarkov. Zaradi naraslih hudournikov so posredovali tudi na Zgornji Bistrici, v Leskovcu in na Pragerskem.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Gasilci so krotili vodo pred blokom na Zgornji Polskavi (Zdenko Kodrič)
Umrl je učitelj in kulturnik ŠTEFAN ROMIH
Štefan Romih se je rodil 20. septembra 1935 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Po osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Slovenski Bistrici se je šolal na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1956 diplomiral.
Svojo učiteljsko pot je začel na Dolenjskem. Po odsluženju vojaškega roka je ravnatelj takratne druge osnovne šole v Slovenski Bistrici, Ignac Kamenik, v šolskem letu 1958/59 dosegel, da je Štefan Romih prišel za učitelja v Slovensko Bistrico. Štefan je v šoli vodil telovadni in literarni krožek, dramsko skupino, pri Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica pa bil igralec in pomočnik režiserja. Tu so z igro ‘Zvezde so večne’ sodelovali na državnem srečanju amaterskih gledaliških skupin na otoku Hvaru (Hrvaška). Po združitvi obeh osnovnih šol v mestu je postal pomočnik ravnatelja Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in zadnje leto in pol ravnatelj osnovne šole na Črešnjevcu.
Ko je služboval v Slovenski Bistrici, je aktivno sodeloval pri občinskih proslavah za praznike, pri organizaciji Malih Borštnikovih srečanj in skupaj z gledališkim režiserjem Brankom Gombačem v gledališki skupini DPD Svoboda v Slovenski Bistrici, še posebej pri organizaciji monodram, ki jih je igral Marko Cvahte.
Od leta 1988 Zveza kulturnih društev (ZKD) občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica ob slovenskem kulturnem prazniku podeljuje Priznanja in plakete Štefana Romiha. So najvišja priznanja za ljubiteljsko kulturno delo v teh občinah.
Njegovo ime nosi Kulturno-umetniško društvo (KUD) Črešnjevec (KUD Štefana Romiha Črešnjevec).
Štefan Romih je umrl 12. julija 1987 v mariborski bolnišnici. Pokopan je na Črešnjevcu.
VIR: biografski-sb.si
NOVA TELOVADNICA V LAPORJU
Na nedavni slovesnosti ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Laporje je Peter Štefanič, predsednik temeljne telesnokulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica, predal krajanom ključe nove telovadnice.
Telovadnica, ki so jo zgradili ob osnovni šoli, bo namenjena učencem šole, ki so do sedaj morali telovaditi kar v razredih, in drugim ljubiteljem športa iz Laporja in okolice. Pod njeno streho bodo prirejali tudi različne kulturne prireditve, ker je prostor urejen tako, da ga z manjšimi spremembami lahko hitro spremenijo v dvorano.
Nova telovadnica je veljala 1,950.000 dinarjev. Prispevali so jih TTKS, kulturna in izobraževalna skupnost občine Slovenska Bistrica, del potrebnega denarja pa so zbrali krajani s samoprispevkom. Omeniti še velja, da so slednji pomagali s prostovoljnim delom pri izgradnji objekta in urejanju njegove okolice.
VIR in FOTO: V. H., Večer
POHORSKI ‘LESENI ZMAJ’
V smeri od Osankarice proti Trem žebljem, kraju znamenite bitke pohorskega bataljona, raste zanimiva stara smreka, ki so jo poimenovali ‘leseni zmaj’. Nenavadno ime je dobila zaradi oblike korenin, ki so se v boju obstanek dvignile nad staro deblo.
VIR in FOTO: V. Horvat, Večer
GOSTJE KOT DIOGENES
Danes bodo na Zgornji Polskavi odprli nov bite, kjer bodo lahko gostje sedeli in pili v 10.000-litrskem sodu. Zamisel gostilničarke Slavice Hebar je zelo izvirna (vsaj na Štajerskem). Bife se
bo imenoval po znanem starogrškem filozofu Diogenesu, ki je prebival v sodu. Gostilničarka je kupila star 10.000-litrski sod in ga postavila na vrt pred bifejem. Vanj pa je namestila mizo
in klopi za 10 oseb. Nad sodom se boči slamnata streha. Da je sod res pravi, smo se prepričali, ker je na njegovih stenah še precej rdečega vinskega kamna, to pa priča, da so prej v njem hranili vino.
VIR: B. Z., Večer
FOTO: Sod na razglednici (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
“ZAPEL JE NOŽ”
Da je v gostilni Kavčič poleti 1940 spet »zapel« nož, je bil kriv alkohol. Okrožno sodišče v Mariboru je »v imenu Njegovega veličanstva kralja« 7. oktobra 1940 Pavla Satlerja s Spodnje Polskave, rojenega 22. junija 1908, spoznalo za krivega, da je 12. julija 1940 v gostilni Ane Kavčič na Spodnji Polskavi zabodel z nožem kmečkega sina Jakoba Šoba v levo ramo, v levo ledveno stran in dvakrat v levo stegno, s čimer mu je povzročil hude poškodbe, ki so mu jih pozdravili v bolnišnici. Obsodilo ga je na pet mesecev strogega zapora. Satler se je med obravnavo zagovarjal, da se, ker je bil močno pijan, ne spominja, da bi usodnega večera potegnil iz žepa nož, če ga je, pa ga je v silobranu. Sodišče mu ni verjelo, kajti priče so izpovedale, da je zabadal Šobo tudi še potem, ko le-ta že ležal na tleh. Sodišče je kot olajševalno okoliščino upoštevalo obtoženčevo priznanje in vinjenost, kot oteževalno pa obtoženčevo že kaznovanost in dejstvo, da je Šobo zabodel brez pravega povoda.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 433
ODHAJAJO NA LETOVANJE
Na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju odhaja II. skupina dece na letovanje v nedeljo, dne 12. julija 1936. Prtljago naj prinesejo in pridejo k zdravniški preiskavi v soboto, dne 11. julija 1936 ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ul. 3. V nedeljo 12. julija naj se zberejo do 15. ure pri Banovinskem dečjem domu v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 30, odkoder se bodo odpeljali z avtobusom na Počitniški dom. Deca iz drugih krajev pa se pripeljejo z vlakom v Slov. Bistrico-mesto v nedeljo ob 17.20, odkoder se pelje tudi z avtobusom na Počitniški dom.
VIR. Mariborski večernik Jutra
DAROVALA ZA ELEKTRIFIKACIJO CERKVE
Matilda Dominkuš je 12. julija 1924 izročila župniku Antonu Šebatu 7000 dinarjev, ki jih je darovala za elektrifikacijo cerkve svete Trojice in župnišča. Kateri nagibi so župnika Šebata navedli, da je to vsoto porabil za druga popravila, ni znano, je pa dejstvo, da so se prva dela za napeljavo elektrike v cerkvi in župnišču začela šele novembra 1928. Dejstvo je tudi, da takrat zgornjepolskavska župnija ni imela denarja za to investicijo, ocenjeno na 15.000 dinarjev, in da so ji – boječ se visokih stroškov – farani nasprotovali. Samo bližnji sosed, usnjar Anton Hrastnik, je župnika Gartnerja spodbujal, naj se ne ozira na dvome ljudi in se loti dela.
Župnik Franc Gartner je med eno od pridig med mašo s prižnice vernikom dejal: »Elektriko bomo v cerkev napeljali, naj bo, kar hoče, potrebni denar pa bova z neumornim načelnikom cerkvenega odbora Ignacem Petrovičem naprosila po župniji.« Na seznam darovalcev se je prvi vpisal Anton Hrastnik z zajetno vsoto 1000 dinarjev. »Zaupam v presvetlo srce Jezusovo, da bo šlo,« je župnik Gartner zapisal v »Spominsko knjigo«.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str.128-129
TOČA JE BILA HUDA NADLOGA
Huda in pogosta nadloga, pravzaprav »strašna nesreča«, je bila včasih toča. »Sprva debela kot pest, nato kot golobje jajce«, je klestila tudi 12. julija 1875. Po poročilu v časniku »je je bilo toliko, da je je bilo na tleh za več col na debelo«. Najhuje so bili prizadeti kraji od Tinja do Zgornje Polskave in Črešnjevca. Samo na vinogradih je bila škoda ocenjena na 700.000 goldinarjev.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 242
