Danes goduje KRISTINA
Ime Kristina je različica imena Kristijana, to pa je ženska oblika imena Kristijan, latinsko Christianus. Latinsko ime pa povezujejo z grško besedo χριστιαος (hristiános) v pomenu besede »kristjan«. Ime Kristina je lahko nastalo tudi z izpeljavo iz imena Kristus ali Kristofor, latinsko Christus, Christophorus, to je iz Krist- in manjšalne pripone -ina.
Ostale različice imena: Krista, Kristel, Kristin, Kristinca, Kristinka, Kristine, Kris, Kristi, Kristijana, Kristja, Kristka, Kristjana, Krsta, Krstana, Krstina, Stina.
TRŽAŠKO SODIŠČE PREPOVE UPORABO SLOVENŠČINE
13. marca 1922 prepove Tržaško sodišče vsakršno uporabo slovenščine v svoji ustanovi in uradih. Uradna raba je bila ukinjena že leta 1920. Sklep sodišča so kasneje uveljavili še v Pulju in Gorici. Oktobra 1925 pa so ta rasistično-fašističen odlok zakonsko potrdili in je veljal v vsej Julijski krajini. Na področjih slovenskega Primorja so s tem prepovedali slovenski jezik, na področju Istre, Dalmacije in otokov pa hrvaškega.
CERKEV NA ZG. POLSKAVI JE DOBILA NOV DARITVENI OLTAR
13. marca 2021 je bil za župnijo pomemben in nadvse slovesen dan. Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl je posvetil novi daritveni oltar.
Spominska plošča, vzidana pri stranskem vhodu v cerkev Sv. Trojice na Zgornji Polskavi nosi letnico 1619, od takrat je cerkev vpisana v cerkveno zgodovino. Zgornja Polskava je takrat sodila v prafaro Slivnica pri Mariboru. Tistega leta je dal slivniški župnik Matija Mindorfer pozidati cerkev v čast Sv. Trojice. Baročna cerkev je lep primer arhitekture cerkvene gradnje 17. stoletja. Cerkev svete Trojice je bila v 17., 18. in 19. stoletju večkrat dograjena, poleg lepe urejenosti pa se ponaša tudi z glavnim oltarjem in prižnico, ki izvirata iz let 1766 in 1769 in ju je naredil takrat najboljši rezbar Holzinger. Ogleda vredna je tudi slika brezjanske Marije Pomagaj.
VIR: Bistričan.si
FOTO: msgr. Alojzij Cvikl je posvetil novi daritveni oltar (Župnija Zgornja Polskava)
ZARADI COVIDA-19 ZAPREJO BISTRIŠKO KNJIŽNICO
BISTRIŠKI ŽUPAN SPREJEL DOBITNIKE PRIZNANJ CIVILNE ZAŠČITE
V petek, 13. marca 2015, je župan dr. Ivan Žagar v sejni sobi občine Slovenska Bistrica sprejel prejemnike priznanj iz občine Slovenska Bistrica, ki so jih prejeli na regijski prireditvi ob Dnevu civilne zaščite, ki je potekala v Sveti Trojici. Na omenjeni prireditvi so bronasti znak civilne zaščite prejeli: Anton Motaln iz Prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Polskava za dolgoletno delo v društvu, Robert Jeršič iz Prostovoljnega gasilskega društva Pragersko ter Hruste Dedić in Boris Keršič iz Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica za pomoč pri poplavah v Srbiji leta 2014. Priznanje je prejela tudi Gasilska zveza Slovenska Bistrica za požrtvovalno delo v okviru zaščite in reševanja v letu 2014.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
V BISTRIŠKEM GRADU PUČNIKOV SIMPOZIJ
Poslanec v Evropskem parlamentu, dr. Milan Zver je v petek, 13. marca 2015, v sodelovanju z inštitutom dr. Jožeta Pučnika, ob 83. obletnici rojstva dr. Jožeta Pučnika, izvedel Pučnikov simpozij pod delovnim naslovom “Slovenska pot v Evropsko unijo in dr. Jože Pučnik”. Simpozij je potekal v Viteški dvorani gradu Bistrica.
V uvodnem delu otvoritve simpozija sta prisotne pozdravila dr. Andreja Valič Zver, predsednica inštituta dr. Jožeta Pučnika in dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica. Razprava, ki jo je vodil dr. Milan Zver, je bila vsebinsko razdeljena na dva dela. Prvi del je bil namenjen znanstvenemu in političnemu delu dr. Jožeta Pučnika.
Med ključnimi razpravljavci so bili akademik dr. Janko Kos, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Lovro Šturm, Aleksander Zorn in dr. Andreja Valič Zver. Drugi del razprave, ki ga je moderirala mag. Majda Pučnik Rudl je bil namenjen spominom na dr. Jožeta Pučnika.
Razpravljali so Marija Drenovec, Jožef Jerovšek in mag. Iva Pučnik Ozimič.
Vir: Studio Bistrica
Foto: Edvard Grobler
KRT USTAVIL PLAZENJE
Vrentuševi z Ritoznoja bodo po letu dni varni pred padavinami
Štiričlanska družina Jožeta Vrentuše, ki je zaradi plazu marca lani skoraj ostala brez strehe nad glavo, si bo lahko kmalu oddahnila. Najprej jim je s plačilom najnujnejših ukrepov za stabilizacijo hiše pomagala že občina Slovenska Bistrica, za pomoč družini so pripravili tudi dobrodelni koncert. Za pomoč pri dokončni odpravi nevarnosti plazenja tal pa so nato vso minulo leto zaman prosili sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima v lasti parcele nad njihovo hišo, s katerih se proti njihovi hiši posegov steka vsa voda, kar spodjeda temelje hiše. “Sklad je sicer uredil odvajanje površinske vode, za drenažo pa so rekli, da je ne bodo naredili, ker je to zanje prevelik strošek, njihova geologinja ga je ocenila na 70 tisoč evrov,” pravi Vrentuša. In ker si Vrentuševi ob skromnih prihodkih tega stroška sploh ne bi mogli privoščiti, so bili toliko bolj veseli, da jim je brez oklevanja pomoč ponudilo podjetje Krt gradbeništvo iz Slovenske Bistrice. “Naredili bomo drenažo za hišo, po projektu geomehanika, v dolžini 25 metrov in na globini treh metrov in pol, ob tem pa še 25 metrov odtoka,” pravi lastnik podjetja Roman Kolar, ki se je za pomoč Jožetu in njegovi družini odločil, “da končno rešimo ta problem, saj je bila hiša pritrjena s piloti, ki jih še vedno najeda voda, in če te vode ne bomo speljali proč od objekta, bodo piloti prej ali slej popustili”. Dela bodo, kot pravi Kolar, zaključena do konca tedna, ko si bo po letu dni strahu pred padavinami in izpodkopavanjem hiše tudi družina Vrentuševih lahko oddahnila, hkrati pa ji bo prihranjen strošek sanacije, ki ga sama gotovo ne bi zmogla.
VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Gradbeni stroj pri polaganju drenažne cevi nad hišo Vrentuševih (Tomaž Karat)
NOVO OBVESTILO V GOZDU VELENIK
Neznanci so ob cesti Slovenska Bistrica-Ptuj v gozdu Velenik postavili večjo tablo, ki nima ne reklamnega ne prometnega sporočila. Na panoju je velik rdeč napis: “Hvala ti, Slovenija, za prijazen sprejem in gostoljubje”. Pod napisom je še podatek, da je Slovenija lani podelila devet azilov. In še drobna podrobnost: vse kaže, da so tablo postavili člani ‘Turističnega društva nočnih pohodnikov’, tako je vsaj razumeti enega izmed napisov na omenjenem cestnem obvestilu.)
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: “Hvala, Slovenija,” piše na novem panoju v gozdu Velenik pri Slovenski Bistrici (Zdenko Kodrič)
V ZEMLJI TUDI OLJNA OGRŠČICA
Največ koruze
V Slovenski Bistrici so danes obravnavali dopolnjen občinski plan letošnje setve. Bistriški kmetijci načrtujejo, da bodo letos koruze za zrnje posejali na 1240 hektarih, silažne koruze pa na tisoč hektarov, kmetje pa na 950 ha.
Precej bo silažne koruze, zasebniki bodo to krmno rastlino posejali kar na tisoč hektarov.
Pšenica bo letos dozoreta na 180 hektarih družbenega sektorja in okoli 400 hektarov zasebnega, od česar je 250 ha pogodbeno vezanih s kmetijsko zadrugo. Ječmena bo letos na sto hektarih, rži na 30, ovsa pa na 40 hektarih. Kmetje so se odločili, da bodo krompir sadili na priblilno 600 hektarih. Kombinat bo letos s 50 hektarov pospravil tudi oljno ogrščico, ki je nadvse pomembna surovina za bistrške oljarje. Sladkorno peso pa naj bi v jeseni pulili na 120 hektarih. V kmetijski zadrugi Slovenska Bistria so povedali. da so doslej s kmeti sklenili za 34 hektarov pogodb.
VIR: Zdenko Kodrič
FOTO: Polje oljne ogrščice (Wikipedija)
13. marec 1950
Rodil se je učitelj in glasbenik LADISLAV – SLAVC KOVAČIČ
Ladislav − Slavc Kovačič se je rodil 13. marca 1950 v Slovenski Bistrici očetu Ladislavu Kovačiču in materi Danici Kovačič, rojeni Zorinič. Ima sestro Danico, poročeno Maček.
Osnovno šolo je med leti 1957−65 obiskoval v Slovenski Bistrici, nato pa od 1965−68 II. gimnazijo v Mariboru, kjer je nadaljeval tudi študij na takratni Pedagoški akademiji.
Leta 1976 se je zaposlil na Osnovni šoli Maks Durjava v Mariboru, od koder je šel poučevati na OŠ Rače in nato na OŠ Miklavž. Kot pedagoški delavec je bil nazadnje zaposlen v Mladinskem domu Toneta Kozelja v Framu.
Od leta 1983 do upokojitve leta 2013 je deloval kot profesionalni glasbenik, vpisan v razvid Ministrstva za kulturo RS.
S partnerkami, s katerimi je živel, ima tri otroke: Jana, Tajo in Klemna.
Preden se je Slavc Kovačič začel aktivno ukvarjati z glasbo, je v osnovni šoli treniral atletiko in bil zelo uspešen na medobčinskih tekmovanjih. Osvojil je tudi bronasto kolajno v metu krogle na državnem prvenstvu.
Po tem obdobju je leta 1965 ustanovil prvi bistriški pop ansambel Skati. Ko se je pri osemnajstih preselil v Maribor, je tam ustanovil rokerski skupini Gift in Alarm, za tem pa skupino Čudežna polja, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Ob tem je nastal tudi televizijski lik Spidi, ki navdušuje otroke že tudi polnih 30 let.
Slavc je glasbenik s širokim spektrom delovanja na mnogih področjih povezanih z glasbo: z delom na televiziji, radiju, v pisanih medijih, je producent v glasbenih studijih in pri založbah, je tekstopisec, komponist, producent videospotov…, ki kljub upokojitvi še vedno aktivno deluje. V zadnjem času postaja vse bolj mentor prihajajočim glasbenim generacijam.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je učitelj in publicist GABRIEL MAJCEN
Prof. Gabrijel Majcen se je rodil 6. julija 1858 v učiteljski družini pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah (danes Zgornja Velka).
V Mariboru je obiskoval nižjo gimnazijo in učiteljišče. Po končanem učiteljišču leta 1878 in strokovnem učiteljskem izpitu leta 1880 je leta 1887 opravil še izpit za učitelja meščanske šole. Leta 1908 je postal profesor.
Učiteljeval je po raznih šolah, tudi Sv. Juriju, na Zgornji Ložnici, na Krčevini, na vadnici in moškem učiteljišču. V šolskem letu 1880/81 je bil učitelj v Ljudski šoli Slovenska Bistrica.
Takrat so na Zgornji Ložnici gradili prvo zidano šolsko zgradbo. Ko je bila v mesecu maju 1881 pripravljena za šolski pouk, je slovenjebistriška ljudska šola začasno poslala učitelja Gabrijela Majcna, da organizira začetek redne državne ljudske šole. Majcen je zbral učence in 11. junija 1881 je bil prvi dan pouka v Ljudski šoli Sv. Venčeslja, ki je trajal še julija in avgusta 1881. Gabrijel Majcen je bil prvi državni učitelj na Zgornji Ložnici. Prepričal je sošolca Ivana Povha, da je zaprosil za delovno mesto učitelja na tej šoli in ta je bil 11. oktobra 1881 že na Zgornji Ložnici. Kot šolnik je Majcen izdal več priročnikov za delo v šoli.
Leta 1909 se je upokojil in je živel v Petrovem selu pri Mariboru.
Gabrijel Majcen je umrl 13. marca 1940 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
ZAGORELO JE
13. marca 1918 kronika omenja požar pri Johannu Kranjcu v Kovači vasi. Gasilo je osem gasilcev pod vodstvom Štefana Pliberška. Reševali so pohištvo in otroke.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
Rodil se je dramski igralec ARNOLD TOVORNIK
Arnold Tovornik se je rodil 13. marca 1916 v Selnici ob Dravi.
Po končani gimnaziji se je vpisal na vojaško intendantsko akademijo v Beogradu (Srbija). Od leta 1938 do začetka 2. svetovne vojne je služboval kot intendantski podporočnik v Mariboru. Aprila 1941 je bil zajet in interniran, bil leta 1942 iz nemškega ujetništva izpuščen in je do konca vojne delal kot intendant v mariborski vojni bolnici. Po vojni je še dve leti delal v jugoslovanski vojski, najprej kratek čas v Mariboru, nato pa v Slovenski Bistrici, kjer je bil vojni referent za oskrbo. Bistričani in okoličani so ga, po njegovih besedah (in besedah še živečih Bistričanov iz tistega časa, op. ur.), »hitro sprejeli za svojega« in so tako raje prispevali svoje pridelke za oskrbo ne le Slovenske Bistrice, nekaj je ostalo tudi za Maribor.
Leta 1947 je postal član Drame Maribor. Svojo gledališko kariero je pričel z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše vloge. Različne vloge, tako lahkotne kot zahtevne, humorne ali resne, je podajal mojstrsko. Med njegove najbolj znane dramske vloge štejemo Balantača (C. Golar, Vdova Rošlinka), Kantorja (I. Cankar, Kralj na Betajnovi) in Hermana (B. Kreft, Celjski grofje).
Odigral je tudi veliko filmskih in televizijskih vlog. Svojo prvo filmsko vlogo je dobil v filmu Tri četrtine sonca leta 1959. Pomembno je njegovo delo na Radiu Maribor, kjer je v veselem delu Mariborskega feljtona ustvaril Štefa Purgata, komični lik, s katerim se je posmehoval človeškim slabostim in s katerim je nastopal po vsej Sloveniji.
Arnold Tovornik je umrl 4. junija 1976 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je oskrbnik koče pri Treh kraljih ANTON ŠTUHEC
Anton Štuhec se je rodil 13. marca 1906 v Murščaku pri Gornji Radgoni kot nezakonski sin viničarke Frančiške Štuhec.
Pred vojno je Anton Štuhec aktivno deloval v Mariboru v skavtskih vrstah.
Pozimi leta 1940 je postal oskrbnik planinske koče pri Treh kraljih na Bistriškem Pohorju. Zaradi sodelovanja z borci Pohorskega bataljona105 so ga 24. oktobra 1942, po izdaji raztrgancev, v hajki proti bataljonu aretirali pripadniki Lovskega odreda Wehrmannschafta in policije. Odpeljali so ga v mariborske sodne zapore, 12. aprila 1943 pa so ga Nemci internirali v koncentracijsko taborišče Mauthausen (Avstrija).
Anton Štuhec je umrl 10. novembra 1943 v izpostavi mauthausenskega koncentracijskega taborišča v Gusenu (Nemčija).
Dolga leta se je planinski dom na Treh kraljih na Pohorju imenoval po njem − ‘Štuhčev dom’.
VIR: biografski-sb.si
