13. november
Danes goduje STANISLAV
Ime Stanislav je slovansko. Zloženo je iz velelnika glagola stati – stani v pomenu »postani« in morfema slav v pomenu »slaven«
Moške različice imena: Stane, Stanimir, Stanislaj, Stanislavko, Staniša, Stanko, Stano, Stanoje, Staš, Staša, Staško, Stašo.
Ženske različice imena: Stanislava.
13. november
SVETOVNI DAN OSVEŠČANJA O RAKU TREBUŠNE SLINAVKE
13. novembra obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke. Gre za bolezen, ki ima eno najslabših statistik preživetja. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena najvišjih, preživetje pa je na samem dnu. Čeprav danes onkologi lahko pozdravijo že več kot 60 odstotkov vseh bolnikov, ki zbolijo za eno od oblik raka, pa podatki za bolnike z rakom trebušne slinavke žal kažejo povsem drugačno sliko. Zato je zgodnje odkrivanje pri raku trebušne slinavke ključno.
PODJETNIŠKO DELAVNICO IZVEDLA KARIZMATIČNA SAŠA EINSIEDLER
V torek, 13. novembra, je v organizaciji RIC Slovenska Bistrica potekala podjetniška delavnica z naslovom Komunikacija za osebno in poslovno uspešnost. Odlično jo je izvedla karizmatična Saša Einsiedler. Predavanje o pomembnosti prvega vtisa in zaupanja pri sogovorniku, kratke, vendar prepričljive, samozavestne in navdušujoče predstavitve, razumevanja samega sebe in drugih za učinkovito komunikacijo tako v osebnem kot poslovnem življenju je podkrepila še s posebnim pristopom, vajami in nasveti. V prostore Srednje šole Slovenska Bistrica, kjer je delavnica potekala, je privabila in navdušila več kot 70 podjetij, podjetnikov, potencialnih podjetnikov in drugih obiskovalcev.
Delavnica je bila organizirana v okviru projekta SPOT Svetovanje Podravje, ki ga sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
VIR: Danica Košir, SPOT-svetovalka, Informator
FOTO: arhiv RIC-a Slovenska Bistrica
SLOVESNO ODPRLI PRENOVLJENO VAŠKO JEDRO ŠMARTNA NA POHORJU
V okviru prireditev ob krajevnem prazniku KS Šmartno na Pohorju so v nedeljo, 13. novembra 2016, slovesno odprli prenovljeno vaško jedro. Po letu dni so namreč zaključili dela. Večino denarja za milijon evrov vredno naložbo je prispevala Občina Slovenska Bistrica iz občinskega proračuna, 120.000 evrov pa krajevna skupnost. Prenovo vaškega jedra so načrtovali že 15 let, pred štirimi leti pa so dobili gradbeno dovoljenje. Rekonstruirali so cesto v vaškem središču, uredili pločnik, fekalno in meteorno kanalizacijo ter električne in druge vode. Vse to se dopolnjuje s parkiriščem, ki ga je pred dvema letoma v vasi uredila krajevna skupnost. Trak so slovesno prerezali župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln, predstavnik Komunale Slovenska Bistrica Simon Unuk in šmarski župnik Dejan Frangež. »S prenovo smo izboljšali prometno varnost, prenovljeno vaško jedro pa je tudi estetsko privlačno. Dokazali smo, da lahko tudi kraji, oddaljeni od mestnih središč, dobijo opremo, kot sta kanalizacija in javna razsvetljava, ki je za meščane samoumevna. V naslednji fazi razmišljamo o zasaditvi drevoreda, zelenih površin. Predvidoma spomladi bomo prenovili spomenik NOB in razsvetljavo na pokopališču,« je povedal Modest Motaln. Pred odprtjem je v Osnovni šoli Šmartno na Pohorju potekala tudi osrednja prireditev ob krajevnem prazniku. Najvišje krajevno priznanje so letos podelili Lovski družini Šmartno na Pohorju ob 70-letnici delovanja, zahvalo krajevne skupnosti je prejela tudi Občina Slovenska Bistrica za prenovo vaškega središča. Zahvalili so se še Alojzu in Francu Ačku za trud pri odkrivanju povojnih morišč na vzhodnem Pohorju in 42 lastnikom zemljišč, ki so tvorno sodelovali pri prenovi vaškega jedra.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Zgoraj: Slovesno odprtje (Tjaša Korošec); Spodaj: Prenovljeno jedro (Jana Fras)
DANES LUTKOVNA PREDSTAVA
Danes ob 11. uri bo Gledališče Igorja Somraka v dvorani doma Svobode Slovenska Bistrica uprizorilo lutkovno igrico z naslovom Zakaj teče pes za zajcem. Igro je režiral Igor Somrak, v njej bo tudi nastopil kot igralec. Likovna zasnova je delo Saša Kumpa, glasba pa Janeza Trillerja. Današnja predstava spada v lutkovni abonma, do konca sezone bodo na sporedu še igrice lutkovnih skupin Frufru, Uš, Zapik in Tri. Abonma je pripravila Zveza svobod – DPD Svoboda Slovenska Bistrica.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Splet
POHORJE, SKUPNI ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Danes javna predstavitev projekta
Kmetijski zavod Maribor in Kmetijska svetovalna služba Slovenije sta danes v domu kulture v Slovenski Bistrici predstavila projekt razvoja podeželja, imenovan Pohorje — skupni življenjski prostor. Udeležence javne predstavitve projekta je pozdravil Ivan Pučnik, župan občine Slovenska Bistrica, ki je tudi povedal, kakšne načrte so si v občini zastavili za razvoj podeželja, posebej demografsko ogroženega in hribovitega območja. Svoja razmišljanja je zatem podala vodja projekta Teja Ozimič, dipl. inž. Kmetijstva, sledile so besede zgodovinarja dr. Jožeta Koropca. Za kulturni program so poskrbeli člani folklorne skupine Makole in ljudske pevke iz Ložnice.
Da bi projekt Pohorje, naš skupni življenjski prostor kar najbolje izpeljali, bodo od 27. novembra do sredine marca prihodnjega leta organizirali številne seminarje v krajevnih skupnostih Šmartno na Pohorju, Tinje, Kebelj, Zgomja Ložnica, Zgornja Polskava, Preloge— Vrhole, Oplotnica in Slovenska Bistrica.
VIR: (fg), Večer
FOTO: Wikipedija
»TU VSE PIŠE!«
Neža Goltes je med najstarejšimi Bistričankami • Rodila se je davnega 1897. leta
Iz Čadrama, kjer se je rodila leta 1897, je Neža Goltes prišla v Slovensko Bistrico. »Omožila sem se pri 26 letih in rodila šest otrok,« je povedala Neža, ki je med najstarejšimi, če že ne najstarejša prebivalka Slovenske Bistrice. Pove, da je ves čas trdo delala, gospodinjila doma, nabirala gobe in maline. »Samo ko sem bila mlada, je bilo veselo, pozneje ne več. Nakopičile so se skrbi, ponagajala je tudi bolezen. Ja, najboljšega zdravja pa res nisem bila, zdaj hodim le s pomočjo hčere, pri kateri živim. Noge so me čisto izdale,« se jezi, in ko vprašam za recept dolgega življenja, pokaže roke in reče: »Tu vse piše.«
Neža Goltes je navzlic letom zgovorna, hčerka Marija Jaušovec pove, da včasih bere celo brez očal, tudi sliši dobro in ob 90. rojstnem dnevu je bila zelo razpoložena. »Takrat so mi rekli, še deset, pa bo sto let,« reče in se zasmeji kakor otrok. »Ja, bomo videli. Usoda me kar noče, po mladih sega, tudi po sinovih. Dva sta že umrla, eden bi bil star 54, drugi 61 let,« še pove in se žalostno zazre v tla svoje sobe, ki je v poslopju bistriškega kmetijskega kombinata. Toda ne za dolgo, spet začne kramljati: »Živela sem mirno, moža sem izgubila pred 30 leti, prebivala sem pa na Devini, na Jožefu in na Zgornji Bistrici. Še zdaj se spominjam očeta, ki je bil harmonikar in je godel od pušlšanka do pušlšanka. Harmonika se mi je tako vtisnila v spomin, da včasih kar ne morem prenašati njenega glasu.«
Neža Goltes je v dobrih rokah in kar verjamem Marijinim besedam: »Ob stoletnici na svidenje!«
VIR IN FOTO: (zk), Večer
NJIHOV PROSTI ČAS
Delavci Impola ob tednu komunista
V sindikalnem domu slovenjebistriškega Impola bodo v ponedeljek odprli razstavo delavcev te delovne organizacije. Razstavljalo bo 22 posameznikov in štiri skupine učencev v gospodarstvu, posvetili pa so jo, kot svoj delež, proslavljanju tedna Komunista v občini Slovenska Bistrica.
Delavci bodo prikazali svoja dela, ki so nastala v njihovem prostem času, ko slikajo, fotografirajo, izdelujejo predmete iz lesa, so inovatorji, glasbeniki.
VIR: (sš), Večer
OPTIMIZEM MED OLJARJI
Opravljena rekonstrukcija, zagotovljene surovine in nevšečne težave z obrestmi
Tovarna olja v Slovenski Bistrici je dobila povsem nov videz. Že 42 merov visok železni dimnik kotlarne pove vsakemu mimoidočemu, da se je v tovarni zadnje čase marsikaj spremenilo. Ekstrakcija, kotlarna in rafinerija so nedvomno velika pridobitev za prizadevni kolektiv podjetja, ki je prispeval za rekonstrukcijo 40. odst. lastnih sredstev, ostalo pa najel v obliki posojila na ustreznem zveznem natečaju.
Namen rekonstrukcije je, da bodo na tehnološko najbolj izpopolnjen način količinsko in kakovostno povečali svojo proizvodnjo. Z januarjem prihodnjega leta bodo lahko začeli tudi s proizvodnjo belih namiznih olj. S pogodbami s številnimi drž. posestmi in kmetijskimi zadrugami v Sloveniji so si zagotovili tudi zadostne količine surovin, kar bo z dobro prodajo proizvedenega omogočilo redno odplačevanje kredita, saj so obresti – kadar so zaloge prevelike − po njihovem mnenju previsoke.
VIR: B. Š., Večer
FOTO: Delavci “Jugomontaže” iz Zagreba postavljajo nov dimnik. Na sliki tudi rafinerija olja po rekonstrukciji (Večer)
PRAGERČANI ZAVRNILI POBUDO ZA PREIMENOVANJE V HRASTINJE
Rudolf Ogrinc in Josip Velikonja, predvojni in povojni (do julija 1945, ko je bil premeščen v Ljubljano) nadučitelj in učitelj na Pragerskem, sta leta 1950 podpisala pobudo, da bi se naš Pragersko preimenovalo v – Hrastinje. Zanimivo, Velikonja je takrat že učil na Obali in ni bil več Pragerčan, a mu je bil očitno naš kraj še vedno pri srcu. Potem ko na Pragerskem nista uspela, sta svojo pobudo naslovila na Okrajni ljudski odbor Slovenska Bistrica. Utemeljila sta jo s trditvijo, da »je ime Pragersko nemškega izvora, kajti kraj se imenuje po gradu (Pragerhof), katerega lastnik je bil pred stoletji Nemec Prager. Predlagala sta, naj bo novo ime Hrastinje, ker je v starih listinah tako poimenovano močvirje na tem območju.
Pobuda Ogrinca in Velikonje je Pragerčane ogorčila. Volivci so jo na zboru 13. novembra 1950 soglasno zavrnili, češ, na ime Pragersko smo navajeni, je posplošeno in okolica, popotniki ter celo tujina bi se spremembi čudili in smejali. Svoj »ne« so utemeljili tudi z očitkom, da predlagatelja ne moreta dokazati, da je bil lastnik pragerskega gradu resnično Nemec, saj v času, ko je živel, niti on niti njegovi podložniki niso razmišljali v nacionalnih kategorijah, in da ni dokaza, da bi bila beseda Prager nemška. »Nemščina,« so zapisali v protestnem pismu, naslovljenem na partijsko organizacijo in Zvezo delovnega ljudstva Pragersko, »nima niti takega besednega debla niti izposojenke«, poleg tega pa »vsak Slovenec ali Slovan ob tej besedi pomisli na prag ali prog, torej, da ima kraj ali okolica Pragerskega prage ali proge. Tudi češka prestolnica se imenuje Prag – Praga – Praha in predmestje Varšave je Praga.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 168
POSTOJANKA PRI MESARIČEVIH IZDANA
Med sodelavci aktivistov OF in osvobodilnega gibanja na železniški postaji Pragersko je bil tudi 44-letni zavirač Simon Mesarič iz Trnovca.60 Na njegovem domu je bila od leta 1943 postojanka, na kateri so se oglašali mnogi aktivisti NOG. V neposredni bližini hiše so leta 1944 izkopali še zemljanko za potrebe Haloškega voda Lackovega bataljona in kurirske postaje TV-24 S.
Osemčlanska Mesaričeva družina je bila nenehno izpostavljena hudi nevarnosti, da jo odkrijejo. To se je zgodilo 13. novembra 1944, ko je bila postojanka pri Mesaričevih izdana. Nacisti so takrat aretirali več aktivistov, štiri begunce iz taborišča v Strnišču in Mesaričevega sina Stanka. Simona Mesariča usodnega dne ni bilo doma oziroma ni prišel domov, ko je izvedel, kaj se je zgodilo. Tiste dni je bil na bolniškem dopustu. Dr. Jagodič mu je moral po dveh dneh bolniški dopust prekiniti; sporočil mu je, da so tako ukazali na postaji Pragersko in da se mora javiti na delo. Dal mu je vedeti, za kaj gre. Ker so Simonu Mesariču zagrozili, da mu bodo ustrelili družino, se je 16. novembra sam javil gestapu. Med zasliševanjem so ga hudo mučili. Po pripovedovanju prič mu je bilo najtežje, ker bi ga naj na sedežu gestapa pretepal domačin, Slovenec Torinov Anza, ki ga je sam odvrnil od vstopa v nemško vojsko, a se je ob amnestiji oktobra 1944 javil orožnikom v Makolah in nato gestapu na Ptuju. Simon Mesarič je bil nekaj časa zaprt na Ptuju, nato od 5. decembra 1944 v Mariboru, pred novim letom 1945 so ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, od tam pa so ga premestili v taborišče Augsburg, kjer je zaradi izčrpanosti umrl malo pred osvoboditvijo.
VIR: Mirko Munda: Pragersko in NOB, str. 77
13. november 1943
USTANOVLJEN WEHRMANNSCHAFTS BATAILLON MITTE S SEDEŽEM V SLOVENSKI BISTRICI
Vodja Štajerske domovinske zveze, ki je zbiral podatke o partizanih, je ugotavljal, da so bile razmere konec jeseni 1943 ugodne in da je treba partizane takoj napasti. Ker v so tedaj Nemci potrebovali vojake drugje, se general Erwin Rösener s tem ni strinjal, Steindlu pa je celo prepovedal samostojno akcijo vermanšafta na Pohorje. Rösener je menil, da bi s premajhnim številom vojakov partizane le razkropili, ne pa uničili. Zato so sklenili le zavarovati objekte. V ta namen je Steindl 13. novembra 1943 ustanovil Wehrmannschafts bataillon Mitte s sedežem v Slovenski Bistrici. Bataljon je držal zaporo proti pohorskim partizanom na črti Ruše, Areh, Šmartno, Tinje, Oplotnica, Zreče in kasneje še Vitanje. V vsakem od navedenih krajev je bilo po pol alarmne čete vermanöafta.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 409
Rodil se je ključavničar in avtomehanik VILIJEM GERM
Vilijem Germ, eden najstarejših obrtnikov v občini Slovenska Bistrica, se je rodil 13. novembra 1925 v Slovenski Bistrici očetu Georgu Juriju Germu in materi Ivani, rojeni Luckl.
Ljudsko šolo in vajeniško šolo za poklic ključavničarja je obiskoval v Slovenski Bistrici, učil pa se je v očetovi delavnici, ki je imel od decembra 1929 v Slovenski Bistrici svojo kovaško in ključavničarsko obrt. Opravil je mojstrski izpit za ključavničarja in avtomehanika.
Med 2. svetovno vojno je bil vpoklican v nemško vojsko, kjer je padel v ujetništvo in se je vrnil domov šele po koncu vojne. Med tem časom mu je umrl oče.
Ko je po vojni z državnim odlokom (da je potrebno vrniti vse zasežene objekte) končno dobil svojo delavnico nazaj, so objestneži s streli in z eksplozivom delavnico dobesedno »razdejali« in uničili vse, kar je bilo vredno. Tako je od delavnice ostalo bore malo; le stene, uničeno orodje in oprema, tako da je moral Viljem začeti popolnoma na novo (delavnica se je nahajala v Čopovi ulici, kjer je sedaj Kolesarski center Germ, op. ur.).
Poročil se je z Marto, rojeno Vernik. Rodilo se jima je pet otrok: Vili, Pavla, Cilka, Peter in Filipina.
Delavnico je ves čas obnavljal, dograjeval in povečeval, poleg avtomehanskih in ključavničarskih del ter popravil koles je izdeloval tudi specialne ogrevalne kotle Agro Term, ki jih je potrebovala Perutnina Ptuj za ogrevanje piščančjih farm. Od leta 1980 mu je pri delu pomagal sin Peter, tudi sam obrtnik. V letih od 1948–90 se je v njegovi delavnici izučilo kar 54 vajencev. Tudi oba sinova, Vili in Peter, sta se izučila pri očetu Viljemu.
Upokojil se je leta 1990, obrt pa nadaljuje sin Peter, ki je sčasoma opustil proizvodno obrt in se preusmeril v servis in prodajo koles, skuterjev, mopedov in male kmetijske mehanizacije.
Na prostoru stare očetove delavnice je tako zrasel nov, sodoben objekt ‒ Kolesarski center Germ. Sedaj center vodi že Vilijemova vnukinja Polona.
Vilijem je bil zelo aktiven tudi na društvenem področju, saj je bil eden izmed glavnih pobudnikov (1947‒48) za ustanovitev Avto moto društva (AMD) Slovenska Bistrica. Prvi sestanek je bil v gostilni pri Avguštinu, kjer so se dogovorili, da bodo začeli poučevati občane za voznike motornih vozil. 26. junija 1949 je bilo uradno ustanovljeno AMD Slovenska Bistrica. Bil je izvoljen v prvi 12-članski upravni odbor. Zelo se je angažiral pri nabavi prvega avtomobila in izgradnji novih prostorov AMD na Trgu svobode. Vsa leta je bil tudi inštruktor in predavatelj. Društvo mu je podelilo več priznanj in zahval. Vse življenje je bil aktiven pri Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Slovenska Bistrica, kjer je opravljal različne odgovorne funkcije, skrbel za avto park in sodeloval pri obnovah in dograjevanju gasilskega doma v Slovenski Bistrici. Bil je višji gasilski častnik, za svoje delo je prejel več gasilskih priznanj in zahval. Bil je tudi podpredsednik v Društva nekadilcev Slovenska Bistrica.
Vilijem Germ je umrl 22. septembra 1999, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
NARAVA (PO)DIVJALA
Novembra 1925 je narava (po)divjala. Na Štajerskem, tudi na Pragerskem, je močno deževalo več dni. Zaradi poplav in zemeljskih plazov so bile vse železniške in telefonske zveze prekinjene. plazovi so zasuli nekatere proge. Voda je poplavila ceste in vdirala v kleti. Tovorni vlak iz Poljčan za Maribor se je zaril v zemeljski plaz, iztirili so lokomotiva in osem vagonov. Zemeljski plaz je pri Fali zaustavil tudi osebni vlak, ki je odpeljal iz Maribora proti Dravogradu; lokomotiva in prvi vagon sta se prevrnila. Tudi tam – tako kot pri Poljčanah – na srečo ni bilo človeških žrtev. Škoda je bila ogromna. Reševalne ekipe so železniške proge očistile šele čez nekaj dni.
VIR: Tabor
