15. januar
Danes goduje LOVRO
Ime Lovro je različica imena Lovrenc, ki izhaja iz latinskega imena Laurentius; iz tega je tudi grško ime Laurentios. Eni raziskovalci ime Laurentius pojasnjujejo kot »izhajajoč iz mesta Lauretum pri Rimu«, drugi pa menijo, da je ime Laurentius izpeljanka iz imena Laurus, kar se povezuje z latinsko besedo laurus v pomenu »lovor, lovorova vejica«
Ostale različice imena: Lovrenc, Lovrencij, Lorenc, Lorin, Loris, Voranc.
15. januar
SLOVENIJA POSTANE ČLANICA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
15. januarja 1993 je Slovenija postala članica Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Mednarodne finančne korporacije.
Mednarodni denarni sklad je mednarodna finančna organizacija, ustanovljena z namenom spodbujanja mednarodnega denarnega sodelovanja, utrjevanja stabilnosti in urejenosti medsebojnih dogovorov, pospeševanja ekonomske rasti in visoke stopnje zaposlenosti in za zagotavljanje občasne finančne pomoči državam za lažje uravnavanje njihovih plačilnih obveznosti.
BISTRIŠKI JUDOISTI EKIPNO DRUGI NA POKALU POH. BATALJONA
V soboto, 15. januarja 2022, je v Športni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica potekal tradicionalni, že 52. pokal »Pohorski bataljon 2022« v organizaciji Judo kluba Impol Slovenska Bistrica.
Na tradicionalnem turnirju za Pokal Pohorskega bataljona je sodelovalo 96 tekmovalcev iz 27 klubov iz treh držav, ki so se med seboj merili v treh starostnih kategorijah – člani, kadeti in kadetinje.
Med Bistričani so med člani nastopili Timotej Kos, Adam Bergant, David Štarkel, Timotej Figek, Vito Dragič, Tomaž Topolčnik ter Timotej Kos in Maja Škrinjar v skupini U18.
V kategoriji članov do 66 kg je zmagal David Štarkel, v kategoriji do 81 kg sta Adam Bergant in Timotej Kos dosegla 4. in 5. mesto, v kategoriji do 90 kg je Timotej Figek zasedel 4. mesto, v kategoriji nad 100 kg pa je zmagal Vito Dragič, Tomaž Topolčnik pa je zasedel 2. mesto.
Med kadeti je nastopil Timotej Kos in v kategoriji do 81 kg zasedel 3. mesto.
Med kadetinjami pa je v kategoriji nad 70 kg Maja Škrinjar zasedla 4. mesto.
Nastopila sta tudi dva člana Judo kluba Oplotnica, in sicer Maja Mušič med kadetinjami in Žan Kostanjšek med kadeti. Maja je v kategoriji do 63 kg zasedla 2. mesto, Žan pa je v kategoriji nad 90 kg zmagal.
Ekipno so bili judoisti Impola drugi, takoj za ekipo Acron iz Slovenj Gradca, tretje mesto pa so zasedli judoisti Z dežele Sankaku, Oplotničani pa so bili v skupnem vrstnem redu 8.
VIR IN FOTO: Natalija Sinkovič, Bistričan.si
15. januar 2017
PRVENSTVO SLOVENIJE V DVORANI ZA PIONIRKE IN PIONIRJE
V nedeljo, 15. januarja 2017 je v atletski dvorani v Slovenski Bistrici potekalo Prvenstvo Slovenije v dvorani za pionirke in pionirje letnik 2006 in 2007. Prej je to tekmovanje potekalo pod kategorijo U12, po novem pa so jo razdelili na letnike 2006(U11) in 2007(U10). Mladi bistriški atleti so osvojili kar štiri medalje: tek na 50m – Nik Obrul 3. mesto (8,38s), Majer Nuša 2. mesto (7,82s), skok v daljino – Doberšek Ema 2. mesto (4,13m) in mešana štafeta 6x50m (Petak, Vuk, Obrul, Kneževič, Leskovar, Majer) 2. mesto (1:05,85).
VIR: Atletsko društvo Slovenska Bistrica
FOTO: AD Slovenska Bistrica
ŽUPAN SE JE ZAHVALIL PROSTOVOLJCEM ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO
Župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar je v četrtek, 15. januarja 2015, že tradicionalno sprejel predstavnike prostovoljnih gasilskih društev, rdečega križa in varnosti v cestnem prometu. V prostorih Bistriškega gradu se jim je zahvalil za požrtvovalno delo pri pomoči ljudem v stiski, zavarovanju njihovega premoženja in zagotavljanju prometne varnosti.
Še posebej lansko leto so bili prostovoljci postavljeni pred veliko preizkušnjo v bitki z naravo, in izkazalo se je, da njihovo požrtvovalno delo ne pozna meja. Človekoljubne pomoči domači prostovoljci niso odrekli niti ljudem, ki so bili potrebni pomoči v republikah nekdanje Jugoslavije, kar dokazuje, da smo Slovenci nadvse solidarni.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
15. januar 2014
GRAD BODO PRIBLIŽALI GIBALNO OVIRANIM IN NAGLUŠNIM OSEBAM
V Bistriškem gradu izvajajo gradbena dela za montažo dvigala. Že takoj na začetku so se dela nekoliko zavlekla, saj so jih morali začasno prekiniti zaradi arheoloških del. Pri izkopu jame za strojnico dvigala so namreč naleteli na stare grajske temelje, ki jih arheologi še niso raziskali.
Dvigalo bo gibalno oviranim omogočilo nemoten dostop na prireditve v viteški dvorani, salonih in galeriji, prav tako pa si bodo s pomočjo dvigala lahko ogledali vse zbirke v 1. nadstropju, kakor tudi v 2. nadstropju gradu.
Ker se pri takem delu ne da izogniti ropotu in prahu, so bile do dokončanja del zaprte za ogled zbirke v 2. nadstropju (Petrolejke skozi čas, Ančnikovo gradišče, Soba dr. Zore Janžekovič, Spominska soba Antona Ingoliča, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov in Minerali občin). Ker dvigalo poteka tudi skozi prvi prostor galerije grad, v njej vse do zagona dvigala ne bo razstav.
Druga pridobitev, ki pa je že v uporabi, je slušna (indukcijska) zanka v viteški dvorani. Slušna zanka je žica, napeljana ob notranjih stenah zelo velikega (npr. viteška dvorana) ali zelo majhnega prostora (npr. telefonski aparat), ki zajame zvok in ga prek ojačevalca v sprejemniku brezžično prenese v temu prilagojen slušni aparat. Primerna je za ljudi, ki jim je ostalo vsaj pet odstotkov sluha. Pri uporabi te slušne zanke naglušni slišijo normalno, ne glede na jakost zvoka v prostoru.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama, 15. januarja 2015
FOTO: Izkop jame za strojnico dvigala (Grajski stolpec)
GORELO JE V GAJU PRI PRAGERSKEM
15. januarja 2007 ob 2.17 so bili člani operativne gasilske enote PGD Pragersko aktivirani zaradi požara v hiši družine Cajnkar v Gaju. Ko so prihiteli na kraj požara, se je ogenj že razširil iz dnevne sobe v druge prostore in na stropni opaž. S hitro intervencijo jim je uspelo požar pogasiti in preprečiti še večjo škodo.
Družina Cajnkar se je gasilcem zahvalila z risbico.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Gasilci so ob požaru, ki je zajel hišo družine Cajnkar, uspeli rešiti njihov dom, ta pa se jim je zahvalila z risbico (Arhiv PGD Pragersko)
ŠOLO IN VRTEC OBISKUJE 134 OTROK
Nova ložniška naložba je vredna 520 milijonov tolarjev, za šolo, vrtec in telovadnico so denar prispevali prebivalci Zgornje Ložnice, Občina Slovenska Bistrica in ministrstvo za šolstvo in šport
Učitelji, otroci in prebivalci krajevne skupnosti Zgornja Ložnica v bistriški občini so se nove šole nadvse razveselili, na njeno obnovo in novo telovadnico so namreč morali čakati skoraj desetletje. Prenovljeno šolo, v kateri bodo tudi vrtec za 40 otrok, sodobna računalniška učilnica in kuhinja, so odprli včeraj popoldne na slovesnosti, ki sta se je udeležila dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, in dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
V bistriški občini so v kratkem času odprli že dve novi osnovni šoli, najprej na Zgornji Polskavi, včeraj pa še v ložniški krajevni skupnosti. Kmalu bodo odprli še bistriško srednjo šolo, v katero se bodo vselili gimnazijci, ekonomski tehniki in trgovci. Šola na Zgornji Ložnici je stala 520 milijonov tolarjev, denar so prispevali krajevna skupnost iz samoprispevka, Občina Slovenska Bistrica in ministrstvo za šolstvo in šport. Ložniško podružnično šolo obiskuje 96 otrok, njena matična šola pa je v Slovenski Bistrici. Stari in novi del šolskega poslopja meri nekaj nad dva tisoč kvadratnih metrov. Ko so načrtovali telovadnico, so krajani predlagali, naj bo zgrajena tako, da bodo v njej lahko tudi kulturne prireditve. Prva je že bila, in sicer ob koncu lanskega leta, ko so plesali in peli ložniški folklorni plesalci z gosti iz Grčije.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Aleš Kolar
15. januar 1998
KOLIKO LET -TOLIKOKRAT NA BOČ
62-letni Jože Težak je bil na Boču kar 106-krat
Prve letošnje dni je Boč, nekoliko tudi po zaslugi nenavadno lepega vremena, doživljal za ta letni čas spodbuden obisk ljubiteljev planin. Med njimi je bilo veliko tistih, ki jim je ponovoletni pohod na Boč že dolgoletna tradicija.
Tako se je te dni v planinskem domu na Boču zbrala posebna druščina ljubiteljev te gore. Na pobudo občinskega glasila Panorama je lani potekala akcija Koliko let – tolikokrat na Boč. Njen osnovni cilj je bil spodbuditi kar največ prebivalcev občine Slovenska Bistrica k rekreaciji v naravi, ob tem pa tudi k spoznavanju posebnosti favne in flore na Boču.
Akcije se je udeležilo več ljubiteljev planin in drugih rekreativcev od treh do 62 let. Najmlajši med udeleženci je bil komaj triletni Jurij Mirovič, na blizu tisoč metrov nadmorske višine, kolikor meri vrh Boča s stolpom, se je povzpel dvakrat. Največ vzponov v okviru akcije je opravil znani ljubitelj Boča in tudi drugih slovenskih gora 62-letni Jože Težak iz Poljčan, saj se je povzpel na vrh Boča kar 106-krat.
Vsem, ki so se udeležili lanskega vzpona na Boč in izpolnili pričakovanja akcije, so na nedavnem srečanju v planinskem domu na Boču podelili posebna priznanja. Za veliko vztrajnost so izrekli posebno pohvalo 50-letnemu Milanu Sternadu, ki je skupno 86 vzponov opravil kar iz nekoliko oddaljenejših Makol.
Uspeh prve akcije je organizatorja spodbudil, da bo ob nekoliko dopolnjenih pravilih akcijo izvedel tudi letos in tako postavil temelje za njeno tradicionalnost.
VIR: Viktor Horvat, Večer
FOTO: Boč (Wikipedija)
PODELILI PRIZNANJA
General Janez Slapar je danes na svečanosti v Slovenski Bistrici 334 posameznikom in organizacijam podelil priznanja Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Značke »Obranili domovino« je dobilo 242 posameznikov, ki so sodelovali v vojni na slovenskih tleh. Listine zahval je prejelo 17 delovnih organizacij in ustanov ter 75 posameznikov, ki so pripomogli k uspehom slovenske vojske.
VIR: (ps), Večer
FOTO: General Slapar (Časnik)
Rodil se je režiser in kulturni delavec MILAN VIDIC
Milan Vidic se je rodil 15. januarja 1919 v Ljubljani. Imel je mlajšega brata, akademskega slikarja Janeza Vidica, in sestro, operno pevko Mijo Vidic.
Končal je trgovsko šolo in študiral petje ter režijo. Zaradi strelne rane v predelu vratu in ust je moral opustiti študij petja in se je posvetil amaterskemu igranju in režiji v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
Ob začetku vojne se je priključil odporniškemu gibanju/trojki in bil leta 1942 interniran v Gonars (Italija).
Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je pridružil partizanom z nazivom Silni in bil v zaščitni enoti Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske (NOV) v Bazi 20 na Rogu. V roški ofenzivi je bil hudo ranjen, večkrat operiran v partizanski bolnišnici Franja, nato pa z letalom prepeljan v Bari (Italija). Po vrnitvi se je pridružil XIV. diviziji na Štajerskem, kjer je dočakal svobodo.
Po poroki v Mariboru se je preselil v Hoče, kjer sta se mu rodila sinova. Zaradi sporov z oblastjo je bil premeščen v Slovensko Bistrico. Leta 1951 je bil prvi predsednik Mestnega ljudskega odbora, pomagal je ustanoviti Dom igre in dela (današnji otroški vrtec) in bil v okviru Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, ki mu je nekaj let tudi predsedoval, in Občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij glavni animator kulturnega življenja. Vodil je dramsko sekcijo in deloval v vlogi režiserja, scenografa ter bil nagrajen na reviji amaterskih gledališč na Hvaru (Hrvaška). Bil je pobudnik postavitve treh operet na bistriškem odru. Prenovil je dvorano in posodobil odrsko tehniko v Domu kulture (sedaj Slomškov dom, op. ur.). Ustanovil je foto in filmsko sekcijo ter Filmski klub, organiziral je dramske krožke mladih v posameznih krajih slovenjebistriške občine in ustanovil Gledališče mladih. Izpeljal je ‘Pohorsko ohcet’ in obudil zanimiv etnografski in turistično pomemben običaj. Sodeloval je pri organizaciji vsakoletnega srečanja slovenskih pisateljev in pesnikov v gradu Štatenberg, organizaciji spominskih prireditev ob obletnici padca Pohorskega bataljona ter ob Slovenskem kulturnem prazniku.
Leta 1958 je ustanovil Delavsko univerzo (sedaj Ljudska univerza, op. ur.) v Slovenski Bistrici s sedežem v Domu kulture in bil njen prvi direktor. Ustanovil je oddelek osnovne šole za odrasle in oddelek srednje ekonomske šole.
Milan Vidic je umrl avgusta 1992 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
15. januar 1914
NI SLIŠAL VLAKA
Progovni delavec Filip Jamer je na pragerski postaji kidal sneg z ene od kretnic. Ker je močno snežilo, ni slišal vlaka, ki je pripeljal po istem tiru. Lokomotiva ga je zagrabila in vlekla s seboj približno 80 metrov. Prebilo mu je lobanjo ter odrezalo obe roki in eno nogo. Bil je takoj mrtev.
VIR: Železničar
Rodil se je mladinski pisatelj JOSIP VANDOT
Josip Vandot je bil rojen 15. januarja 1884 v Kranjski Gori.
Po končani gimnaziji se je zaposlil pri železnici in služboval v različnih krajih, nazadnje na Pragerskem, kjer se je leta 1923 iz zdravstvenih razlogov upokojil. Med letoma 1939−40 se je za eno leto naselil še v Slovenski Bistrici.
Leta 1941 so ga Nemci z družino izgnali na Hrvaško, v Slavonsko Požego.
Napisal je okoli 200 pesmi in okoli 200 črtic in povesti. Najbolj znane so priljubljene povesti o pogumnem fantiču Kekcu, ki so bile večkrat ponatisnjene, prevedene v več jezikov, dramatizirane in filmsko upodobljene.
Josip Vandot je umrl 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška).
VIR: biografski-sb.si
15. januar 1748
32 LET SKRBEL ZA ZDRAVJE BISTRIČANOV
Po podatkih iz poročne knjige župnije Slovenska Bistrica, sta bila 15. januarja 1748 meščana Jakob Hauptman in Jakob Kajzer priči pri poroki 35-letne vdove – 45-letni prvi mož ji je umrl 22. septembra 1747 – Ane Marije Keller z ranocelnikom Matijem Vorregerjem. Dobrih 32 let je poslej skrbel v mestu za zdravje. Leta 1762 je imel svoj pečat.
VIR: Koropec, Jože: Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 72
FOTO: Prva stran poročne knjige župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica (matricula-anline.eu/sl/)
