17. julij
Danes goduje ALEŠ
Ime Aleš je verjetno prek oblik Aleks, Alekš nastalo iz Alex, ki je skrajšano iz latinskih imen Alexsis. Latinska imena izhajajo iz grškega imena Αλεξιoς (Aleksios), ki ga razlagajo iz grškega glagola αλεξω (alékso) v pomenu »odbijam, odvračam, branim. Alex pa je lahko tudi skrajšana oblika iz latinskega imena Alexsander, to pa iz grškega Αλεξανδρoς (Aléksamdros).«
Moške različice imena: Aleks, Aleksander, Aleksej, Alekš, Alešo, Alex, Alež.
Ženska različica imena: Aleša.
17. julij 1942
V ŠENTJOŠTU NAD HORJULOM USTANOVLJENA PRVA VAŠKA STRAŽA
17. julija 1942 je bila v Šentjoštu nad Horjulom ustanovljena prva vaška straža. V tistem času so prebivalci Šentjošta doživljali italijansko nasilje, hkrati pa se niso želeli pridružiti Osvobodilni fronti, tudi zato, ker so prej več let poslušali župnika, ko je govoril, kako grozen je komunizem. Spomladi ter poleti 1942 so jim partizani pogosto grozili in nekajkrat grožnje tudi uresničili. Zato se je rodila prva vaška straža.
V Šentjoštu so ponosni na domobrance in povojna oblast je to vedela. Do osamosvojitve je bilo mogoče do vasi priti le po makadamski cesti. Šentjošt nad Horjulom je za mnoge Slovence že dolgo veliko več kot kraj, v zadnjem času pa se to vse manj skriva.
Že več let v začetku poletja v vasi, ob kapeli mučencev oziroma kapeli za pobite domobrance, pripravijo žalno slovesnost, ki v zadnjih letih najde prostor tudi v medijih.
NA POLETNI ŠOLI SLIKANJA HOSTLA STRUG TUDI GOSTI IZ ROMUNIJE
Od 17. do 24. julija 2016 je potekala poletna šola slikanja Hostla Stug. Na delovnih počitnicah, ki jih redno organizira turška podjetnica in slikarka Mizyal Karabiber, je v bližini Hostla Strug ustvarjalo devet nadarjenih otrok iz Romunije. Mentorica poletne šole slikarstva za mlade je bila priznana romunska slikarka Elena Stoica. V Bistriškem gradu, kjer so najprej v četrtek, 21. julija, izvedli delavnico, so dan kasneje odprli tudi pregledno razstavo ustvarjenih del na poletni šoli.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
NUJNO POTREBUJEJO DENAR
Iz Slovenske Bistrice na gasilsko olimpijado tri tekmovalne enote
V kvalifikacijah za nastopna olimpijskih igrah na Hrvaškem so vstopnice dobili gasilci s Keblja, iz Impola in s Šmartnega na Pohorju
Nobena občinska gasilska zveza v Sloveniji nima toliko odličnih tekmovalcev, kot jih ima občina Slovenska Bistrica, je včeraj na tiskovni konferenci v Slovenski Bistrici povedal Dejan Kalan, znani bistriški športni delavec in trener gasilskih desetin. Na Šmartnem Pohorju, v Impolovem gasilskem društvu in na Keblju so gasilske enote, ki se bodo letos julija udeležile olimpijskih iger na Hrvaškem. Nazadnje je bila gasilska olimpijada na Finskem, gasilci s Šmartnega pa so osvojili zlato medaljo. In tudi letos nameravajo bistriški gasilci osvojiti medaljo.
Dušan Vizintin, poveljnik občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica, je povedal, da so tiskovno konferenco sklicali zato, da bi javnosti sporočili: brez de name pomoči občine, donatorjev in sponzorjev se bodo težko udeležili letošnje gasilske olimpijade, ki bo v Varaždinu med 17. in 24. julijem. Vsaka ekipa za opremo, bivanje, prevoz in nakup športne opreme potrebuje skoraj dva milijona tolarjev z Slovenske Bistrice bo v Varaždin odpotovalo 30 tekmovalcev, dva trenerja in nekaj spremljevalcev. Gasilci s Keblja bodo tekmovali v tekmovalni enoti članov A, Šmarčani v enoti članov B, medtem, ko bodo gasilci iz bistriškega Impola nastopali med poklicnimi člani A. Iz Slovenije bodo na olimpijado odpotovale še enote Andraža nad Polzelo, Nove Cerkve, gasilke in gasilci iz Hajdoš in Šinkovega Turna ter Rogaške Slatine, Doba, Novega mesta Slovenskih Konjic in Štrekljevca. Gasilci bodo tekmovali v disciplinah tridelni napad in štafetni tek 8 krat 50 metrov.
Bostjan Plajh in Aleksander Fridrih iz prostovoljnega gasilskega društva Kebelj sta povedala, da je njihova tekmovalna enota zelo mlada. povprečna starost znaša 21 let, enota pa upa na dobro uvrstitev. Društvo na Keblju je prav tako mlado, avgusta letos bodo slavili desetletnico. Veliko starejše je PGD Impol Slovenska Bistrica. Jože Brglez in Franc Stopar sta povedala, da so ga ustanovili pred 53 leti, v njem je tudi poklicna enota, zavezana za gasilsko varnost v družbi Impol. To društvo je na olimpijadi že sodelovalo, in sicer leta 1989 na Poljskem, kjer so osvojili bronasto medaljo za bivšo državo Jugosla vijo. Zelo dobre rezultate pa so v minulem obdobju dosegli gasilci s Šmartnega na Pohorju. Bili so prvi in peti na olimpijskih igrah večkratni državni prvaki, društvo pa so ustanovili leta 1923. Gasilci iz vseh treh društev so še povedali, da so zadovoljni z opremljenostjo, zdaj pa veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in športu. Pričakujejo, da bo Slovenska Bistrica prisluhnila njihovim željam in jim omogočila udeležbo na gasilski olimpijadi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
TINA BOŽIČ DVAKRAT BRONASTA NA OFEM
Članica Atletskega društva Slovenska Bistrica Tina Božič je na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu osvojila dve bronasti medalji. Prvo si je priborila v sredo, 17. julija 2013, v skoku v daljino, ko je pristala toč no pri šestih metrih, dan pozneje pa je bila tretja še v troskoku z rezultatom 12,60 metra.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Studio Bistrica, Tomaž Božič
S TURJAKA NA ŠTATENBERG
Na dvorišču štatenberškega dvorca, nedaleč od haloških Makol, je voditelja Gibanja za pravičnost in razvoj Janeza Drnovška pričakalo okrog 500 ljudi. V senci stebrov in pokritega hodnika so bile stojnice z ekološko pridelano hrano, zdravila, igrače in knjige, pod senčniki klopi, na stopnicah, ki vodijo v viteško dvorano, pa stojalo z mikrofonom za visokega predstavnika gibanja.
Dr. Drnovšek – v dvorec je prišel v spremstvu Irene Majcen, županje občine Slovenska Bistrica – je v svojem govoru poudaril novo usmeritev gibanja. To mora poleg širjenja pozitivne energije veliko pozornosti posvetiti naravi in dediščini, ki so jo ljudje dobili od svojih prednikov. Narava je enkratna in ne bi smeli dovoliti, da jo s pehanjem za dobičkom in divjanjem za napredkom uničimo. Delovati je treba drugače: spoštovati naravo in zemljo, gibanje pa je ustanovljeno zato, da dviga zavest in širino zavedanja o tem, da je človek povezan z naravo. Ko bo Slovenija dosegla kritično maso take zavesti, bodo možne spremembe, nobena revolucija in nobeno nasilje ne moreta človeka spremeniti na boljše.
V kulturnem sporedu srečanja, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur, so nastopili plesalci in muzikantje FS Anice Černejeve iz Makol, Adi Smolar, tamburaški orkester iz Cirkovc in še nekateri pevci. V viteški dvorani je Maša Gros razstavila sliko, naslovljeno Zlata doba. Na Štatenbergu jo je slikala v minulih 14 dneh. Med gosti ni bilo zelo znanih obrazov, Drnovška je poslušalo le nekaj državnozborskih poslancev iz LDS.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Janez Drnovšek in županja Slovenske Bistrice Irena Majcen (desno) na Štatenbergu (Sašo Bizjak)
Umrl je slovenist in režiser IGNAC KAMENIK
Ignac Kamenik se je rodil 1. oktobra 1926 v Solčavi.
Njegovo šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani je prekinil vpoklic v nemško vojsko, iz katere je pobegnil na Pohorje med partizane. Po opravljeni maturi na mariborski klasični gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1954 tudi diplomiral iz slovenistike. Leta 1962 je eno leto poučeval na mariborski Prvi gimnaziji, nato pa se je preusmeril v knjižničarstvo. Postal je katalogizator in klasifikator v mariborski Študijski knjižnici (1963−67). Leta 1967 ga je zvabilo poklicno gledališče: Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Toda mehanizem poklicnega gledališča ga ni zadovoljil, zato je leta 1969 sprejel mesto ravnatelja Mariborske mestne knjižnice.
Bil je dramatik, bibliotekar in kulturni organizator. Objavljal je tudi strokovne članke in razprave.
Ko je leta 1957 prišel na osnovno šolo v Slovensko Bistrico je najprej poučeval, nato pa je bil štiri leta ravnatelj. Poleg tega je bil Kamenik režiser več gledaliških predstav v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica. Z eno od njih, Zvezde so večne, so bistriški igralci dosegli izjemen uspeh, prvo mesto na okrožnem in republiškem tekmovanju, ter se uvrstili na srečanje dramskih skupin Jugoslavije na Hvaru (Hrvaška). Njegove tri drame ‘Marionete’, ‘Dvajset let pozneje’ in ‘Galebi’ so bile na repertoarju Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor in Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje.
Napisal je tudi roman v treh knjigah ‘Popotovanje gostača Gregorja’, ‘Jutro novega dne’ in ‘Sledi preklanih sivin’.
Ignac Kamenik je umrl 17. julija 2002 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
USTANOVLJENO PGD TINJE
Prvi zametki društva segajo v leto 1985, ko je bila na območju KS Tinje ustanovljena enota Civilne zaščite. Takoj so začeli z usposabljanji in pričeli so se udeleževati raznih tekmovanj. Prve izkušnje in pridobljeno znanje je pri peščici ljudi spodbudilo željo, da so sposobni še kaj več, da želijo v svojem kraju zagotoviti čim večjo požarno varnost ter nuditi prvo pomoč krajanom ob raznih nesrečah. Pohorska trma in vztrajnost sta obrodili sadove, tako so na ustanovnem občnem zboru 17. 7. 1987, ki je potekal v prostorih stare osnovne šole ustanovili Gasilsko društvo Tinje, ustanovnih članov je bilo 19. Za predsednika je bil izvoljen Janžič Gregor st., kateri je kar 10 let uspešno vodil društvo, nasledila sta ga Ivan Gracej ter Franc Špes. Na začetku je bilo vpisanih 40 članov.
Društvo je s časom pridobivalo vedno več opreme in orodja, zato je bila prostorska stiska vedno večja. Zaradi tega so začeli razmišljati o gradnji gasilskih garaž oz. gasilskega doma in projekt predstavili KS Tinje ter Osnovni šoli Tinje, saj so razmišljali tudi o vključitvi telovadnice v ta objekt. Projekt je bil podprt z obeh strani finančno in materialno. S pridobitvijo idejnega projekta, ki so ga financirali s pomočjo KS Tinje in društev, ki so delovala v tem kraju, je bil 2. septembra 1990 položen temeljni kamen za gradnjo večnamenskega doma. Julija 1992 so se pričela težko pričakovana začetna gradbena dela – izkop temeljev, jeseni so že naredili prvo ploščo. Leta 1995 so dom predali svojemu namenu.
Kljub gradnji doma gasilci niso opustili drugih dejavnosti društva. Vseskozi so strmeli, da bi njihovo področje imelo čim večjo požarno varnost, v ta namen so pridobivali sredstva za nakup opreme; seveda pa je bilo zelo pomembno tudi nenehno izobraževanje članov. Danes gasilci razpolagajo z moštvenim vozilom Peugeot Boxer, avtocisterno MAN 4×4, motorno brizgalno ZIEGLER, vozilom GV1 s posadko 1+8.
Vpisani so v Gasilsko zvezo Slovenska Bistrica, s katero dobro sodelujejo, prav tako dobro sodelujejo z vsemi gasilskimi društvi. Danes društvo šteje 154 članov, od tega pretežni del mladine. V društvu delujejo tri desetine, dve moški in ženska, katere dosegajo zavidljive rezultate, ki naše ime ponesejo širom po Sloveniji ter tudi izven nje.
Prostovoljno gasilsko društvo Tinje zajema požarno območje na območju KS Tinje, ki se razteza na nadmorski višini od 400 do 1340 m nadmorske višine, na pretežno hribovitem predelu Pohorja. Požarni okoliš meri 3700 ha, pretežni del obsegajo gozdne površine in naselja: Veliko Tinje, Malo Tinje, Radkovec, Tinjska Gora 1, Tinjska Gora 2, Turiška vas na Pohorju, Jurišna vas, Urh, Rep in Planina pod Šumikom s celotnim naseljem RTC Trije kralji.
Gasilci so veseli in ponosni na dosežene cilje v preteklih letih; zavedajo se, da so vložili ogromno dela in truda ter finančnih sredstev, vlagati in delati bo potrebno tudi v prihodnje, saj jih v to sili hiter razvoj tehnologije ter vedno nove zahteve.
VIR: KS Tinje
FOTO: Gasilski dom Tinje (KS Tinje)
PRAZNOVALO JE PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA
V soboto, 17. julija 1982 so bistriški planinci praznovali 60-letnico ustanovitve društva. Ob tej priložnosti so na Treh kraljih na Pohorju pri Štuhčevem domu pripravili kulturno prireditev, na kateri so nastopili godbeniki in mladi recitatorji iz Slovenske Bistrice. Društvo je takrat štelo 840 članov, ki so delovali v alpinističnem, markacijskem, gospodarskem in mladinskem odseku.
VIR: Večer
PRIZNANJA POHORSKIM DOMAČINOM
V soboto svečanost na bistriškem Pohorju
Osrednja slovesnost ob praznovanju dneva vstaje bo v občini Slovenska Bistrica v soboto, 17. julija 1982, pri planinskem domu Antona Štuhca na bistriškem Pohorju. Združena bo še z dvema pomembnima jubilejema, in sicer obletnico zveze rezervnih vojaških starešin in 60-letnico planinskega društva Impol iz Slovenske Bistrice. Občinska konferenca ZRVS in planinsko društvo Impol sta tudi osnovna nosilca letošnje osrednje svečanosti.
Pri Treh kraljih se bo svečanost začela ob 11. uri s koncertom godbe na pihala sindikalne konference delovne organizacije Impol iz Slovenske Bistrice. V kulturnem progamu bodo sodelovali tudi člani DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, mladina osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice in oktet iz Zgornje Polskave.
Svečani govornik bo Tomaž Banovec, predsednik planinske zveze Slovenije. Planinski društvo Impol bo ob tej priložnosti nekaterim pohorskim domačijam in posameznikom podelilo posebna priznanja za dolgoletno uspešno sodelovanje z društvom. Srečanje pri Treh kraljih bodo sklenili s planinskim rajanjem.
VIR: V. Horvat, Večer
USPOSABLJANJE MLADIH
Na Šmartnem na Pohorju se v posebnem taboru obrambne vzgoje usposablja okoli 70 študentov, delavcev in drugih članov ZSMS s širšega območja občine Slovenska Bistrica. Tabor je organizirala občinska konferenca ZRVS in oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine Slovenska Bistrica. Pridobivali bodo znanje in spretnosti na obrambnem področju ter vojaške spretnosti. 17. julija pa so se udeležili osrednje slovesnosti ob praznovanju dneva vstaje pri Treh kraljih. V času usposabljanja so se udeleženci tabora tudi aktivno vključevali v življenje kraja in obiskali pomnike narodnoosvobodilnega boja.
VIR: V. Horvat, Večer
GESTAPO PRIJEL ANTONA PAPEŽA
Gestapo je 17. julija 1941 prijel zidarja Antona Papeža s Polskave in ga zaprl najprej v mariborske sodne zapore, nato pa 23. avgusta 1941 poslal v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Nacisti so ga izpustili po mesecu dni, 23. septembra 1941, vendar je za posledicami slabih razmer in mučenja v taborišču na začetku leta 1942 umrl.
V zaporni knjigi piše, da je bil zaprt zaradi političnih razlogov. Papež je bil pred okupacijo socialist.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 296
CIGANI VLOMILI V CERKEV?
Pred nekaj dnevi smo poročali o vlomu v cerkev Sv. Trojice v Zg. Polskavi, kjer so še takrat neznani svetoskrunci izropali tabernakelj ter razsipali hostije pred cerkvijo. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo, ki je pokazala sled za neko skupino ciganov, katera se je tiste dni potikala po okoliških krajih. Orožništvo je izdalo za cigani tiralico.
VIR: Večernik
SMRTNA NESREČA ŽELEZNIČARJA
»Nenasitni kapitalizem je na postaji Pragersko zopet zahteval žrtev,« je Železničar začel avgusta 1919 poročilo o smrti železničarja Josipa Javernika. Kako je prišlo do te nesreče, ni zapisano, samo to, da se je zgodila 17. julija 1919 med opravljanjem službe, da je umrli zapustil vdovo in štiri nepreskrbljene otroke, da je bil priden delavec in dober tovariš. Na pogrebu je govoril postajenačelnik Ernest Jeras, žalostninko mu je zapel zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev s Pragerskega.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 286
