Domov Utrinki časa

19. avgust

napisal/a Silvo Husu

19. avgusta, 2024

DELI

POGLEDOV

Facebook

19. avgust
Danes goduje LJUDEVIT

Ime Ljudevit je poslovanjena/poslovenjena različica imena Ludvik, ki izvira iz nemškega imena Ludwig, to pa iz starejšega Hlutwig in različice Lud(o)wig. Hlutwig »slaven bojevnik« je zloženka iz starovisokonemških besed hlűt v pomenu »slaven, znan« in wïg v pomenu »boj«. Po nekaterih razlagah ima ime Ludvik enak izvor kakor Alojz (v italijanščini je Luigi skrajšana varianta obeh imen).
Moške različice imena: Ludovik, Ludvig, Luj(-o)-n), poslovenjeno tudi Ljudevit.
Ženske različice Imena: Ludvika, Ludovika.

19. avgust
MEDNARODNI DAN HUMANITARNIH DEJAVNOSTI

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 razglasila 19. avgust za mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Ta dan opozarja na obvezo mednarodne skupnosti, da pomaga ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po vsem svetu. Slednje predstavlja trajno misijo humanitarne skupnosti. Na ta dan se tudi poklonimo junaštvu humanitarnega osebja, ki izhajajo iz različnih družbenih okolij, vendar si vsi delijo prepričanje, da je trpljenje posameznika odgovornost vsakega izmed nas.
Datum obeleževanja tega dne označuje obletnico napada na sedež Združenih narodov v Bagdadu, ko je umrlo 22 žensk in moških.
Cilj mednarodnega dneva humanitarnih dejavnosti je postaviti potrebe ljudi v stiski v
središče naše pozornosti in tudi poskrbeti, da zagotovo dobijo zasluženo pomoč.

19. avgust 2022

“ODKUPNE CENE MESA NE SLEDIJO STROŠKOM”

Tako ugotavlja Alojz Pušnik s Spodnje Ložnice in doda, da je kmete močno prizadela suša, cene mineralnih gnojil, energije in koruze pa letijo v nebo

Letošnja poletna suša je v kmetijstvu najbolj prizadela travinje in koruzo, pove Alojz Pušnik, lastnik kmetije Pušnik, po domače kmetije pri Kramarju na Spodnji Ložnici. “Travinje je uničeno za okoli 50 odstotkov, koruza med 30 in 50 odstotki, medtem ko je pšenica, upad je do 15 odstotkov glede na prejšnje leto, suši v glavnem ušla,” je dejal zaskrbljeni Pušnik. Pšenica je bila zrela in so jo pred sušo lahko pospravili s polj. “Vsak se rešuje, kot ve in zna. Mi uporabljamo notranje rezerve. Načeloma imamo dovolj njivskih površin, da bomo brez dokupa imeli dovolj krme za živino. Tisti, ki nimajo dovolj površin, pa bodo morali dokupovati. Toda lani je hektar koruze za siliranje na polju stal od 1200 do 1400 evrov, zdaj stane od 2500 do 3000 evrov,” poudarja Pušnik, ki ima za shranjevanje bal zgrajeno ustrezno skladišče. Na pomoč države kaj dosti ne računajo, kajti “država veliko obljublja, a ni nič od tega. Če bo kaj, dobro, računamo pa na to ne,” pristavi Pušnik. In kako naprej? “Čakamo, kaj bo na svetovni borzi,” pove Pušnik, ki je tudi član upravnega odbora Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, in razloži: “Cena mineralnih gnojil še kar raste, od lani so se podražila za 300 odstotkov, energija se draži, pozna se vojna v Ukrajini. Odvisni smo od trga, bomo videli, kako bo.” Pri Pušnikovih je glavna dejavnost živinoreja – pitanje goveda. Imajo 200 glav bikov, težkih od 200 do 700 kilogramov. Obdelujejo 60 hektarjev njivskih površin. Njihov trg so Slovenija, Italija in Balkan. In odkupne cene mesa? “Ne sledijo tem stroškom. Dvignile so se, ampak krepko zaostajajo,” poudarja. Deset let imajo tudi sončno elektrarno in prodajajo električno energijo, za kar imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Na kmetiji delajo vsi, tudi žena in hčerki. Vendar poklic kmeta pri nas še ni spoštovan, kot je denimo v Avstriji, sklene Alojz Pušnik.

VIR: Irena Brdnik, Večer
FOTO: Alojz Pušnik (levo), lastnik kmetije Pušnik, in Jure Leskovar, zaposlen na kmetiji Pušnik, pred enim od Pušnikovih gospodarskih poslopij na Spodnji Ložnici (Irena Brdnik)

19. avgust 2017

PGD SLOVENSKA BISTRICA Z NOVIMA VOZILOMA

Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica je eno izmed desetih najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1872. Društvo že 20 let ne opravlja samo nalog gašenja in reševanja, ampak tudi posreduje v prometnih nesrečah in v nesrečah z nevarnimi snovmi. Takšnih gasilskih enot širšega pomena je skupaj s poklicnimi v državi 47. Obletnico so obeležili v soboto, 19. avgusta, z blagoslovom dveh novih vozil, ki so ju začeli uporabljati marca letos. Gre za vozili MAN GVC 16/25 in GVC 24/50, namenjeni sta posredovanju v prometnih nesrečah in za gašenje požarov. Skupaj z opremo sta vredni približno 550 tisoč evrov.
Dogajanje pred grajskim parkom so začeli s parado, sledila sta blagoslov vozil in veselica z ansamblom S.O.S. kvintet.

VIR: T. A., Informator
FOTO: Tjaša Brglez

19. avgust 2010

LISTA SOŽITJE ŽELI POVEZOVATI, NE LOČEVATI

Pobudnika za ustanovitev bistriške Neodvisne liste Sožitje sta Tone Petelinšek in Drago Čož

Bistriška novoustanovljena Neodvisna lista Sožitje – pobudnika za njeno ustanovitev sta Tone Petelinšek, novinar Radia Maribor, in Drago Čož, direktor zavoda za KTV Slovenska Bistrica – je nepričakovano povzročila politično vznemirjenje. Med ljudmi je sicer naletela na odobravanje, med politiki, zlasti člani SDS, pa buren odziv. Petelinšek, prvopodpisani pod Neodvisno listo Sožitje, pravi, da je lista civilna nadstrankarska iniciativa, ki želi na osnovi povezovanja ljudi različnih starosti, položajev, vedenj, znanj in pogledov – idejnih, nacionalnih in verskih usmeritev – v ospredje svojega delovanja postaviti skupno dobro. Po besedah Draga Čoža se lista zavzema za večjo prepoznavnost občine Slovenska Bistrica in skladen razvoj vseh predelov občin. Zlasti pa se zavzema, da bi v odločanje vključili mlade in da bi lista povezovala ljudi, ne pa jih ločevala.
Kakšni očitki pa letijo na novo ustanovljeno civilno pobudo? SDS je na primer v programu liste prepoznal svojega. V tedniku Panorama, kjer se je predvolilni boj pravzaprav začel, je stranka zapisala, da je program Sožitja pristen povzetek njihovih programskih opredelitev in da Čož in Petelinšek zavajata volivce pod krinko načrtovanih strankarskih projektov in da gre za volilno prevaro. Kritični so tudi v SD in posamezniki iz SLS. Na očitke Čož odgovarja: “Vesel bom, če nam bodo kritiki sporočili, v katerem mediju in kdaj so objavili ta naš oziroma domnevno njihov program, da bomo lahko primerjali original s kopijo. To je program sožitja, program vseh dobro mislečih Bistričanov. Sicer pa še menim, da so politični programi dinamična lastnina, pomembneje je, da jih uresničujemo, kot da jih imamo.” Petelinšek dodaja: “Sožitju gre za drobcen prispevek k dvigu primarne politične kulture, kjer je komunikacijska prijaznost do vseh in vsakogar osnova odnosa, ki skuša biti dialog. Zanima me prepoznavanje stranpoti in napak in to, kaj lahko kdo v dani situaciji naredi dobrega in kako mu pri tem pomagati.”

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

19. avgust 2004

JEHOVOVE PRIČE GRADIJO DOM

Na Zgornji Bistrici so verniki Jehovovih prič investitorji poslopja, v katerem bodo učilnice za versko izobraževanje. Investitor gradnje so Jehovove priče s sedežem v Ljubljani. V Slovenski Bistrici je okrog šestdeset vernikov te vere, za novo naložbo pa so se morali verniki potegovati skoraj desetletje. Zemljišče so odkupili z lastnim denarjem, novi verski dom bo imel nekaj nad dvesto kvadratnih metrov površine, v pritličju bo dvorana s sto sedeži. Objekt bodo zgradili do konca letošnjega leta, odprli pa čez leto dni.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer

19. avgust 2004

DELNIČARJI TOVARNE OLJA GEA SOGLAŠALI S PRIPOJITVIJO OLJARICE

Delničarji slovenjebistriške družbe Tovarna olja Gea so na današnji skupščini med drugim sklenili, da se bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 45,7 milijona tolarjev, prenese v prihodnje leto. Soglašali so tudi, da se Gei pripoji kranjsko podjetje Oljarica. Skupščina prevzemne družbe je v nadaljevanju seje potrdila poročilo uprav o pripojitvi, revizijo pripojitvenega revizorja in poročilo nadzornega sveta o pregledu nameravane pripojitve; obračunski dan pripojitve je sicer 31. december 2003.
Osnovni kapital Tovarne olja Gea se zaradi izvedbe postopka pripojitve kranjske Oljarice v skladu s sklepom delničarjev slovenjebistriškega podjetja poveča z izdajo do 423.300 navadnih, prosto prenosljivih delnic prevzemne družbe z nominalno vrednostjo ene delnice 1000 tolarjev. Delnice v postopku povečanja osnovnega kapitala se izdajo iz naslova registriranega in nevplačanega odobrenega kapitala družbe v višini do 423,3 milijona tolarjev, za kar se lahko izda do 423.300 novih navadnih, prosto prenosljivih delnic prevzemne družbe. Delnice se izdajo delničarjem prevzete družbe, ki bodo imetniki delnic prevzete družbe na presečni dan, v skladu z določili pripojitvene pogodbe tako, da delničarji prevzete družbe za eno delnico družbe Oljarica prejmejo osem delnic prevzemne družbe Tovarna olja Gea. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev prevzemne družbe je v postopku povečanja kapitala po tem sklepu izključena.
V skladu s tem sklepom so delničarji Gee pooblastili nadzorni svet prevzemne družbe, da izvrši spremembo statuta družbe, tako da se obstoječi osnovni kapital podjetja, ki znaša 846,6 milijona tolarjev poveča za do 1,27 milijona tolarjev in da se ustrezno s povečanjem kapitala poveča tudi število delnic družbe, katerih nominalna vrednost je 1000 tolarjev za delnico, je na spletnih straneh Ljubljanske borze po skupščini delničarjev objavila uprava Gee.
Upravi in nadzornemu svetu slovenjebistriškega podjetja je skupščina delničarjev, potem ko se je seznanila z letnim poročilom Tovarne olja Gea ter revizijskim poročilom o konsolidiranih računovodskih izkazih za skupino Gea, oboje za poslovno leto 2003, podelila razrešnico. Na predlog nadzornikov je skupščina za pooblaščenega revizorja za revidiranje poslovanja Tovarne olja Gea za poslovno leto 2004 imenovala ljubljansko revizijsko hišo Iteo-Abeceda.

VIR: mkl/ks, STA

19. avgust 2002

Umrl je duhovnik ŠTEFAN KUŠAR

Štefan Kušar (tudi Kušer) se je rodil 10. decembra 1910 na Križnem Vrhu.
Osnovno šolo je obiskoval v Laporju, v Celju pa klasično gimnazijo. Mašniško posvečenje je prejel 5. julija 1936 v Mariboru.
Kot kaplan je služboval v raznih krajih: v Velenju v župniji sv. Martina med 1937−38, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu leta 1938, v Mariboru v župnijah sv. Rešnje telo med 1938−39, sv. Lovrenc na Dravskem polju med leti 1939−41 in leta 1941 na hrvaškem v Sladojevcih.
Med 2. svetovno vojno je bil Štefan Kušar eden izmed 354 slovenskih duhovnikov in redovnikov, ki jih je nemški okupator izgnal iz mariborske škofije na Hrvaško. Kušarja so skupaj s sedmimi možmi že peljali v taborišče Jasenovac. Načelnik taborišča ga je zadnji trenutek črtal s seznama. Pozneje je izvedel, da se je to zgodilo po posredovanju nadškofa Stepinca. Nastavljen je bil kot upravnik v župniji Gušče pri Sisku.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil Kušar župnik v Črešnjicah (1946−60, občina Vojnik), namestnik vikarja (1953) na Frankolovem (občina Vojnik), župnik na Keblju (1960−69, občina Slovenska Bistrica), pri Sv. Jerneju pri Ločah (1969−78, občina Slovenske Konjice), župnijski upravitelj v Črešnjicah (1978−81) in od leta 1981 župnik v Črešnjicah.
Bil je tudi nadvse sposoben organizator. Tako mu je uspelo, da so Črešnjice dobile telefon, asfaltno cesto in avtobusno relacijo Črešnjice‒Celje, župnijska cerkev pa nove freske.
Štefan Kušar je leta 2001 praznoval diamantno mašo.
Umrl je 19. avgusta 2002 v Celju, pokopan je na pokopališču v Češnjicah.

VIR: biografski-sb.si

19. avgust 1991

ERIH KOLAR NAGOVORIL MLADE RAZISKOVALCE

»Ko so pred desetimi leti podravske vode umazali pesticidi, smo morali koristno uporabiti tudi pohorske izvire, čeprav imajo nekoliko premehko vodo.«
Tako nekako je udeležence ekološkega raziskovalnega tabora, ki sicer poteka v Rušah, med njihovim obiskom v slovenjebistriškem komunalnem podjetju nagovoril njegov direktor Erih Kolar. Mlade raziskovalce smo spremljali pri ogledu postopnih faz pripravljanja pitne vode iz potoka Bistrica v vodarni Slovenska Bistrica, sprehodili smo se skozi tri objekte, prvo zajezitev, odvzemni del, mimo usedalnika, kjer se usedajo grobi delci, in, končno, skozi poslopje s filtri, ki vodo potoka Bistrica dokončno očistijo. V postopku pa sledi Se ozoniranje in kloniranje, takole za vsak slučaj.
Prebivalci Slovenske Bistrice pijejo pravzaprav kar brezokusno vodo. Z gradnjo nove naprave, ki bi obogatila premehko bistriško vodo, bi se Bistričanom ponudila tudi možnost kvalitetnejše pitne vode. Erih Kolar pa kljub temu ne pozabi poudariti, da bi takšna investicija podražila pitno vodo za 30%, kar bi morda prebivalce le odvrnilo od tega predloga.
Po temeljitem ogledu vseh poslopij, ki služijo za pripravljanje pitne vode za oskrbo Slovenske Bistrice, so mlade naravoslovce peljali še v bistriško vinsko klet.

VIR: Urška Černe, Večer
FOTO: Končno čista voda (Urška Černe)

19. avgust 1969

MARKET PRINAŠA SPREMEMBE

Reorganizacija v bistriški trgovini

Z obnovitvijo sodobne trgovske hiše Market bodo v Slovenski Bistrici prišli do moderno organizirane trgovine, saj bodo lahko odprli specializirane prodajalne. Zaradi zamud pri gradnji bodo datum otvoritve premaknili. Kaže, da bodo Market odprli sredi septembra.
Kaj bodo Bistričani pridobili z novo trgovsko hišo? Predvsem 1400 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih prostorov, da o 12 družinskih in šestih samskih stanovanjih ter štirih garsonierah niti ne govorimo. Izbira se bo popestrila, prodajali bodo tudi zlatnino. ure, brušeno steklo, darila, torej predmete, po katere je moral potrošnik doslej v Maribor.
Celotna investicija je veljala trgovsko podjetje Planika okrog 5,5 milijona dinarjev, nam je povedal direktor Jernej Čelofiga.

VIR: M. B., Večer
FOTO: Večer

19. avgust 1941

NACISTI PRIJELI DR. FRIDERIKA BABNIKA IN ANTONA FERKA

Nacisti so 19. avgusta 1941 na Zgornji Polskavi prijeli dr. Friderika Babnika, ki je ob prihodu Nemcev aprila izobesil slovensko zastavo, in Antona Ferka, ki se je nemčurjem zameril za časa Kraljevine Jugoslavije. Že 23. avgusta so ju iz mariborskih zaporov poslali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Dr. Babnika so konec leta 1941 ubili v kazenski skupini v kamnolomu, Antona Ferka pa so spomladi 1942 s preživelimi kaznjenci izpustili iz taborišča.

VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 361
FOTO: Friderik Babnik (biografski-sb.si)

19. avgust 1939

KROMPIRJEVA SEZONA NA PRAGERSKEM

Dravsko polje je oživelo. Sezona trgovanja s krompirjem je v polnem teku. — Vsak dan vozijo kmetje z Dravskega polja težko naložene voze krompirja na Pragersko, kjer nakladajo vagone. Tja so prišli mnogi naši in tuji kupci, ki se trgajo za letošnji krompir, ker je zelo dobre kakovosti. Doslej so na Pragerskem naložili in odpremili nad 30 vagonov krompirja, ki je namenjen večinom a v Dalmacijo, zelo mnogo pa tudi v Nemčijo.
Dravskopoljski kmetje so zaskrbljeni zaradi nadaljnje trgovine s krompirjem. Če bi nastopilo dolgotrajno deževje, bi jih to oviralo pri izkopavanju in krompir bi začel gniti. Tega se zavedajo tudi trgovci, ki kupujejo velike količine krompirja in ga nato preprodajajo.

VIR: Večernik
FOTO: Krompir (Wikipedija)

19. avgust 1877

Rodil se je učitelj in prevajalec DRAGOTIN PŘIBIL

Dragotin Přibil se je rodil 19. avgusta 1877 v Brežicah.
Po učiteljišču v Mariboru je učiteljeval na več ljudskih šolah, med drugim nekaj let tudi na ljudski šoli v Črešnjevcu. Kasneje je bil okrajni ljudski nadzornik na Lošinju, Krku in Voloski (vsi Hrvaška) in še kasneje glavni učitelj in profesor na učiteljišču v Kastavu (Hrvaška) in profesor na Ženskem učiteljišču v Mariboru.
V časopisu Popotnik je pisal o sodobnih pedagoških, didaktičnih in organizacijskih dogajanjih pri Čehih, Hrvatih, Rusih in Nemcih (v letih 1899−1914) ter napisal ali sodeloval pri pisanju več pedagoških teoretičnih del. Prevajal je tudi iz češčine in angleščine.
V Mariboru in po upokojitvi v Rajhenburgu (danes Brestanica) se je teoretično in praktično ukvarjal z ribištvom.
Dragotin Přibil je umrl 10. februarja 1944 v Brestanici.

VIR: biografski-sb.si

19. avgust 1875