19. oktober
Danes goduje EDVIN
Ime Edvin izhaja iz angleškega imena Edwin, to pa iz staroangleškega imena Eadwin, ki je zloženo iz staroangleških besed ēad v pomenu besede »posest« in wine »prijatelj«.
Moške različice imena: Edbin, Edi, Edo, Etbin, Etvin.
Ženski različici imena: Edvina, Edvinka.
19. oktober
33. ZMAGA DEJANA ZAVCA
19. oktobra 2013 je majboljši slovenski boksar Dejan Zavec dobil dvoboj velterske kategorije proti Francozu Sebastienu Allaisu. Ptujčan je s tem prišel do 33. zmage v poklicni karieri, od tega jih je 18 dobil s “knockoutom”, trikrat pa je izgubil. Zavec je bil vse od prve runde boljši nasprotnik, dvoboj pa je dobil po enotni sodniški odločitvi.
ŠMONU NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Glasbena šola Slovenska Bistrica je podelila šest priznanj in nagrad Sozvočje
Letošnje nagrade Sozvočje, ki jih Glasbena šola Slovenska Bistrica podeljuje na dve leti, so podeljevali 19. oktobra. Priznanje za izjemne glasbene uspehe sta prejela flavtistka Larisa Mesarič in klarinetist Aljaž Čuček. Za izjemne uspehe na področju plesa je priznanje prejela plesalka Pia Capl Škrinjar. Priznanje za pomembne pedagoške in umetniške dosežke je bilo podeljeno učiteljici klavirja in korepetitorki Mateji Pleteršek. Priznanje za sodelovanje je prejela Turistična agencija Sajko. Andrej Šmon, učitelj klarineta, pa je letošnji prejemnik častne nagrade za življenjsko delo za pomembne pedagoške in umetniške dosežke. Andrej Šmon, sicer tudi prejemnik Gerbičeve nagrade leta 2018, je poleg poučevanja na slovenjebistriški glasbeni šoli, kjer poučuje 37 let, pred tem pa je štiri leta poučeval v Slovenj Gradcu, tudi član ansambla Štirje kovači, Pihalnega orkestra Slovenj Gradec in Big banda Slovenska Bistrica. Ob prejemu nagrade je povedal: “Veseli me, da puščam za sabo pozitivno sled.” Razložil je še, da je njegovih 15 učencev uspešno opravilo sprejemne izpite na akademiji in glasbenem konservatoriju ter se danes poklicno ukvarjajo z glasbo. Prav tako je mnogo njegovih učencev na tekmovanjih dosegalo dobre rezultate. Glede na to, da ga je v mladosti ljubezen zapeljala v Slovensko Bistrico, pa je tudi občinstvu ob podelitvi nagrade ganjen povedal: “Ko sem prišel v Slovensko Bistrico, kjer so takrat že bili dobri glasbeniki, ki so me lepo sprejeli, mi je takrat veliko pomenilo. Danes pa lahko rečem, da imam privilegij, da sem lahko del bistriške zgodbe dobrih glasbenikov.” Na svečanosti v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu so podelitev z glasbenimi in plesnimi nastopi obarvali umetniki domače glasbene šole – Revijski orkester pod vodstvom Valterja Kukoviča, solistka Tadeja Pančič in plesalci baletnega oddelka.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Andrej Šmon ob prejemu nagrade za življenjsko delo iz rok ravnateljice Glasbene šole Slovenska Bistrica Radmile Bikić Magdić (Foto Brbre)
KONCERT NUŠKE DRAŠČEK IN ANJE BUKOVEC
A da se v Slovenski Bistrici res nič ne dogaja? 19. oktobra 2018 so to trditev znova ovrgli v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica. V goste so namreč povabili vrhunski slovenski glasbenici, Anjo Bukovec, violinistko in Niško Drašček, pevko, ki sta ob 19.30 nastopili v bistriškem gradu.
Anja Bukovec je slovenska violinistka, ki s številnimi mednarodnimi uspehi in odmevnimi nastopi tako doma kot v tujini upravičuje vlogo glasbene ambasadorke. V svojemu stilu in načinu podajanja glasbe presega meje tradicionalnega ter zbližuje, združuje in osrečuje najrazličnejše generacije poslušalcev.
Letos se je Anji kot gost pridružila pevka Nuška Drašček. Prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad, nekdanja članica svetovno znanega pevskega zbora Perpetuum Jazzile, znanka številnih glasbenih festivalov in TV oddaj, priljubljena tako pri poslušalcih muzikalov kot ljubiteljih zborovske, jazz in popularne glasbe. Nuška Drašček je izjemna operna pevka, ki je sodelovala tudi z zvezdo opernih dvoran Ano Netrebko.
Glasbeni spekter je obogatil tudi odlični pianist Igor Vićentić, ki je šolanje na londonskem Trinity Collegeu in izpopolnjevanje na Julliard School v New Yorku nadgradil kot profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Je redni sodelavec vrhunskih domačih glasbenikov Mirjam Kalin in Marjane Lipovšek ter skupin Silence, Terrafolk in Laibach.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Plakat za koncert (Grajski stolpec)
18. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet Občine Slovenska Bistrica se je 19. oktobra sešel na redni seji. Uvodoma je izvolil šest elektorjev v volilno telo 4. volilne enote za izvolitev člana državnega sveta in za kandidata za člana državnega sveta iz občine Slovenska Bistrica določil Milana Ozimiča. Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli odlok o občinskem proračunu za leto 2018. Seznanili so se s poročilom o polletni realizaciji proračuna za to leto in v prvi obravnavi potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za informiranje Slovenska Bistrica. Občinski svet je med drugim sprejel tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini in pravilnik o sofinanciranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Svetniki so obravnavali še nekaj premoženjskih in kadrovskih zadev.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Milan Ozimič, član državnega sveta (Aleš Kolar)
SPOMINSKE PLOŠČE NA DOMAČIJAH
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica je na domačijah odkrilo spominska obeležja v spomin osamosvojitvenih časov iz leta 1991. Kmetije in stanovanjske hiše so spominsko ploščo dobile za skrivanje eksploziva, min in orožja tedanje Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Od letošnjega oktobra bodo domačini in tujci plošče opazili na domačijah Martina Lunežnika in Vinka Lunežnika iz Frajhajma, Alojza Simrajha iz Bojtine, Gabrijela Streharja s Smrečnega, Hermana Posleka iz Modraž in Alojza Repnika s Črešnjevca.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Odkritje spominske plošče na domačiji Lunežnik, Veteran, maj 2013, str. 19
NOVA MODRA CONA
Ko so v Slovenski Bistrici gradili kanalizacijo za novo čistilno napravo, je občina uredila tudi več cest, pločnikov in parkirišč. Nov parkirni prostor so vozniki dobili ob Veterinarski postaji Slovenska Bistrica. Ob poslopju je 15 parkirišč, zemljišče, na katerih so parkirni prostori, je last veterinarske postaje.
Postaja je zemljišče odstopila občini pod pogojem, da se za to območje sprejme odredba o kratkotrajnem parkiranju. Če bodo svetniki bistriškega občinskega sveta na bližnjem zasedanju podprli spremembo odredbe o modrih conah, bodo 15 parkirišč morali označiti z modro barvo, kar pomeni, da bo treba parkiranje plačati na bližnjem parkomatu v Kolodvorski ulici. Na parkirišču bo parkiranje omejeno na dve uri od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Splet)
PREVENTIVNO USTAVLJALI VOZNIKE V SLOVENSKI BISTRICI IN POLJČANAH
Z nevarnim vozilom brez dovoljenja
V današnji akciji so na vsakem drugem avtomobilu našli pomanjkljivosti
V Slovenski Bistrici in Poljčanah so v ponedeljek, 19. oktobra, dopoldne ustavljali voznike. V preventivni akciji Brezhibno vozilo — varno vozilo so ustavili 75 vozil in med njimi po natančnem pregledu ugotovili le 36 brezhibnih avtomobilov. Najpogosteje so odpovedale svetlobne in signalne naprave, zavore in krmilni mehanizem, pogosto pa vozniki vozijo tudi z zlizanimi gumami. Tako v Poljčanah kot Slovenski Bistrici so v danes dopoldne odvzeli eno prometno dovoljenje; posebno zanimiva je bila »voznica«, ki je brez vozniškega dovoljenja vozila tehnično pomanjkljivo vozilo, ki mu je poteklo prometno dovoljenje.
Kot nam je povedal Peter Vujinić iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica, so ugotovitve skrb zbujajoče, porazne.
Pred zimo, ko se bodo na naših cestah razmere še drastično poslabšale, je razlogov za skrb več kot dovolj. Takšne akcije — tokratno so pripravili Svet za preventivo in vzgojo v prometu občine Slovenska Bistrica, postaja milice Slovenska Bistrica in oddelek milice v poljčanah, Avto-moto društvo Slovenska Bistrica in združenje voznikov in avtomehanikov iz Slovenske Bistrice — voznike opozarjajo, ko je še čas za popravila. Po nesrečah je namreč prevečkrat prepozno.
VIR: (bb), Večer
IZBRAN OSNUTEK SPOMENIKA POHORSKEMU BATALJONU
Danes se je v Mariboru sestala žirija, ke je ocenjevala kiparski del projekta za spomenik Pohorskemu bataljonu na Pohorju
Kipar Slavko Tihec je predložil dva osnutka, od katerih je žirija po dolgi, burni razpravi sprejela model, ki predstavlja dve ranjeni, raztrgani, na pol zleknjeni figuri, ki pa se dvigata k poslednjemu, a vendar še mogočemu in neuklonljivemu uporu. Tako je spomenik Pohorskemu bataljonu, ki bo stal na mestu poslednje borbe na Pohorju, dobil svojo zaključno podobo.
Po zamisli ing. arh. Branka Kocmuta in s kiparsko dopolnitvijo Slavka Tihca bo dostojno označeno mesto velike borbe. Jasa in celotno prizorišče, kjer se je vršila borba, bo obkroženo z desetmetrskim gozdnim izsekom, ki naj bi nakazoval zaključenost ozemlja, na katerem se je boril bataljon v poslednji borbi. Znotraj izseka bodo pritrjene na drevesa bronaste ploščice, katerih mehanizem bo tako izdelan, da bodo že ob rahlem vetru ubrano zazvenele. Na položajih, kjer so se branili borci Pohorskega bataljona, kjer so bili njihovi položaji, okopi, mitraljeska gnezda in zakloni, bodo postavljeni manjši granitni kvadri s primernimi napisi. N mastih v središču prostora, kjer so bile zgrajene posamezne zemljanke, bodo večji granitni kvadri s pološčo na vrhu in spet s pojasnevalnimi napisi. Prav v sredini prizorišča pa bo največji granitni kvader s ploščo, na kateri bo nameščena Tihčeva Skulptura. Ta plošča bo imela kvadraten izsek, skozi katerega bo raslo drevo.
Spomenik bo postavljen do 4. ali 22. julija prihodnjega leta, ko bo prav gotovo pod streho in vsaj do neke mere zgrajena tudi koča Pohorskega bataljona, postavljena 20 minut stran. V tej koči bo med drugim spominska soba z maketo taborišča Pohorskega bataljona, s slikami iz borbe 8. januarja 1943 in raznimi predmeti.
VIR: France Filipič, Večer
FOTO: Risba je simbolična (Avtor risbe je Zvone Potočnik)
19. oktober 1946
BISERNA POROKA
Dne 19. oktobra 1946 sta obhajala biserno poroko – 60-letnico vzornega življenja Kumer Franc, bivši posestnik v Spod. Ložnici, in njegova zakonska žena Jožefa, roj. Pušnik, ta čas užitkarja na Devinih. Š. Pri poroki sta bila od 6 otrok navzoča 2 sinova in 1 hči. Po cerkveni slovesnosti je sledila velika gostija na domačiji v Spod. Ložnici, kjer sta jubilanta gospodarila 38 let.
Po lepo uspeli cerkveni in domači slovesnosti, sta se jubilanta krepka in zdrava vrnila na Devino nadaljevat svoj že dvaindvajsetletni prevžitkarski pokoj.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Bisernoporočenca Kumer (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
19. oktober 1944
CVETKA PRAPROTNIK-ŠTEFKA POROČA OBLASTNEMU KOMITEJU KPS
Med redkimi dokumenti, ki opisujejo slovenjebistriški okraj v jeseni 1944, je poročilo članice pokrajinskega poverjeništva za vzhod Cvetke Praprotnik-Štefke oblastnemu komiteju Komunistične partije Slovenije (KPS) za Štajersko z dne 19. oktobra 1944. Ugotovila je, da se je okraj v zadnjem času močno razgibal, da so ljudje množično sodelovali v Osvobodilni fronti (OF), da so se partizani ponekod tudi po dolini lahko svobodno gibali ter da je bil okupator potisnjen v postojanke in da je le redko kontroliral teren. Mobilizacija je bila po mnenju Praprotnikove opravljena 60 odstotno, Odbore OF pa so postavili že skoraj po vseh vaseh. Po njenem mnenju so posvetili premajhno pozornost partijski organizaciji. V okraju so bili le trije člani KPS, čeprav so bile možnosti za sprejem novih članov velike.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 417
19. oktober 1940
RAZPIS ZA OSKRBNIKA PLANINSKEGA DOMA PRI TREH KRALJIH
Slovensko planinsko društvo Slovenska Bistrica je v Večerniku, dne 19. oktobra 1940, objavilo razpis za oskrbnika planinskega doma pri Sv. Treh kraljih na Pohorju. Na razpis se je prijavil Anton Štuhec, ki je bil nato sprejet. Delo oskrbnika doma je prevzel decembra istega leta.
VIR: Večernik
Umrl je veleposestnik JOSIP HOJNIK
Josip Hojnik se je rodil 19. marca 1845 na Bukovcu nad Zgornjo Polskavo.
Bil je poročen in imel dve hčeri, Amalijo in Marijo, ter dva sina: Ivana in Franca. Hči Amalija je bila poročena z dr. Adolfom Pečovnikom, Marija s spodnjepolskavskim trgovcem Engelbertom Sicherlom, sin Ivan je bil sodnik in državni tožilec v Mariboru, sin Franc pa leta 1915 odvetniški pripravnik.
Leta 1885 je kupil posestvo na Zgornji Polskavi in bil tam nad 25 let župan. V času njegovega županovanja so začeli na občini uporabljati kot uradni jezik slovenščino. Kot zaveden narodnjak je dosegel, da so tudi na občinah v okolici uvedli slovenščino kot uradni jezik. Aktivno je deloval tudi v slovenjebistriškem okrajnem zastopstvu.
Bil je ključna oseba in načelnik polskavsko-pragerske podružnice Slovenske šolske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD). Načeloval je tudi njeni hranilnici.
Josip Hojnik je umrl 19. oktobra 1915 na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je pravnik, čitalničar in narodni buditelj JANKO SERNEC
Janko Sernec, starejši brat Ane Sernec in Josipa Serneca, se je rodil 19. oktobra 1834 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Po končani gimnaziji v Mariboru je v Gradcu (Avstrija) študiral pravo, nakar je krajši čas delal kot odvetniški kandidat v Mariboru in v Karlovcu (Hrvaška). Tukaj se je navzel narodnega duha in se odločno opredelil za slovenstvo. Po vrnitvi je delal v odvetniški pisarni dr. Duhatscha in dr. Ferdinanda Dominkuša, leta 1865 pa je odšel v Kozje, kjer je odprl lastno odvetniško pisarno. Leta 1866 se je udeležil avstrijsko-pruske vojne in bil težko ranjen. Po okrevanju je delal kot odvetnik v Mariboru.
Janko Sernec je bil v drugi polovici 19. stoletja med najvidnejšimi narodnimi buditelji na Štajerskem, vnet zagovornik slovenske napredne misli in pobudnik za ustanovitev mariborske Čitalnice in bil njen prvi predsednik. Zaslovel je s svojimi govori o pomenu jezika in omike. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske Matice v Ljubljani. Leta 1865 je bil na veliki Slomškovi proslavi v Mariboru, kjer je bil sprejet prvi slovenski program, pri katerem je tudi sam sodeloval.
Leta 1871 je bil izvoljen kot poslanec Ormoško-ljutomerskega okraja v deželni zbor. Zaradi razkola med »Staro‒ in Mladoslovenci« je leta 1873 demonstrativno opustil poslanski mandat in se umaknil iz javnega in političnega življenja ter se posvetil poklicu in številni družini. Kot pravnik ima velike zasluge pri uveljavljanju slovenskega jezika v uradih. Pisal je o škodljivosti neizmerne kmetske lastnine in se navduševal za zadružništvo. Veliko je dopisoval v takratne liste, priložnostno pa je tudi pesnikoval.
Janko Sernec st. je umrl 25. januarja 1909 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
