V okviru prazničnega leta v Knjižnici Josipa Vošnjaka, ki letos praznuje 60 let delovanja Matične knjižnice in 50 let Pionirske knjižnice, je bilo v četrtek, 29. maja, v Viteški dvorani Gradu Slovenska Bistrica Stepišnikovo strokovno posvetovanje z naslovom Beremo življenje.

Osrednja tema letošnjega srečanja bo branje otrok in mladostnikov v digitalni dobi – kako jih navdušiti nad knjigami in jih povabiti med knjižne police v času, ko digitalni svet pogosto prevladuje nad papirjem. Predstavljenih bo več strokovnih prispevkov in primerov dobrih praks, ki ponujajo inovativne pristope za spodbujanje bralne pismenosti in razvoja bralnih navad pri mladih. “Posvetovanje je namenjeno strokovni javnosti, najprej knjižničarjem, bibliotekarjem, učiteljem, vzgojiteljem. Z udeležbo smo res lahko zadovoljni, saj so se posveta udeležili bibliotekarji, knjižničarji in drugi vabljeni gostje,” je povedala direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Patricija Breznikar. Zvrstilo se je 10 predavateljev, ki so predstavili svoje izkušnje, kako mladim v teh digitalnih časih približati branje knjig.

Branje na prepihu: Knjižnica v času sprememb je bil naslov referata, ki ga je prispevala dr. Andreja Erdlen iz Mariborske knjižnice. Poudarila je, da se knjižnice v času digitalnih in družbenih sprememb soočajo z izzivom, kako ostati privlačne za mlade. Ključni so inovativni pristopi in izposojevalci kot povezovalci med knjigo in uporabnikom. V Mariborski knjižnici zato razvijajo programe, ki knjižnico predstavljajo kot prostor ustvarjalnosti in osebne rasti.

Dr. Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica in učiteljica, tiflopedagoginja, je v prispevku Mladi bralci s posebnimi potrebami v digitalnem svetu ugotavljala, da tehnologija lahko olajša branje otrokom s posebnimi potrebami, a hkrati prinaša številne izzive, kot so preobremenjenost z informacijami in nedostopnost vsebin. Ključ so prilagojena gradiva, ustrezna orodja, podpora strokovnjakov in vključevanje mladih pri iskanju najboljših rešitev.

Nina Miklavc, profesorica slovenščine na OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, že 15 let skupaj s šolsko knjižničarko izvaja bralne noči – večere, ko učenci skozi knjige odkrivajo domišljijo, sodelovanje in ustvarjalnost. V središču ostaja knjiga, a poti do nje vodijo tudi prek sobe pobega, stop-motion animacij in drugih inovativnih pristopov, ki branje preobrazijo v pravo pustolovščino.

Dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, je poudarila, da digitalna tehnologija spreminja naše bralne navade – od pozornosti do pomnjenja. Kljub temu ostaja knjiga nepogrešljiv temelj učenja in razumevanja, saj je njena moč prav v globokem, osredotočenem branju, ki ga digitalni mediji ne morejo v celoti nadomestiti.

Lavra Tinta iz Mestne knjižnice Ljubljana je opozorila, da je projekt Poletavci dragocen način za spodbujanje bralnih navad pri otrocih v digitalni dobi. Branje poleti otrokom ne prinaša le veselja, temveč krepi zbranost, empatijo in odnos do znanja. Projekt že petnajstič združuje knjižnice in mlade bralce z enim ciljem – razviti ljubezen do knjig, ki traja.

Dr. Alenka Hren Medved in Robert Ožura iz Osrednje knjižnice Celje sta predstavila, kako z digitalnimi orodji mladim približujejo domoznanstvo. Učencem predstavijo tako fizične kot spletne domoznanske vire, obisk zaključijo z nagradnim kvizom prek aplikacije Kahoot. Tak pristop mlade spodbuja k raziskovanju lokalne zgodovine na sodoben in dostopen način.

Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje je predstavil razstavo in brošuro o Lovru Stepišniku, prvem potujočem knjižničarju, ob 190-letnici njegovega rojstva. Stepišnikovo leto 2024 so razglasili na pobudo Domoznanskega oddelka celjske knjižnice, v sodelovanju z več partnerji in ZBDS, ki je omogočila pripravo gradiv ter razstave.

Jelena Zrna iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica poudarja, da branje v predšolskem obdobju odpira vrata v svet jezika, ustvarjalnosti in čustev. V prispevku predstavi vsakodnevne dejavnosti, s katerimi v vrtcu otrokom približujejo knjige in jih že zgodaj spodbujajo k ljubezni do branja.

Klemen Auguštin iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica poudarja, da je obisk knjižnice dragocen del vzgojno-izobraževalnega procesa. Skupno branje v vrtcu in doma spodbuja jezikovni razvoj, domišljijo in čustveno povezanost. Z rednim obiskovanjem knjižnice in projektom Slovenske ljudske pravljice otroke naravno uvajajo v svet branja in kulture.

Mojca Plaznik Plavec iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je predstavila projekt Gremo po pravljico, ki v spodbuja glasno branje in medgeneracijsko povezovanje. Projekt povezuje različne ustanove in generacije ob branju, poslušanju in ustvarjalnih dejavnostih, s ciljem razvijanja bralne kulture in skupnosti.