20. oktober
Danes goduje IRENA
Ime Irena izhaja iz grškega imena Ειρηνη (Eirēnē). Tako se je imenovala grška boginja sreče. Ime je povezano z grško besedo ειρηνη (eirēnē) v pomenu besede »mir«
Ostale različice imena: Ira, Iren, Irenca, Irene, Ireneja, Irenica, Irenja, Irenka, Irina, Irinka, Irja, Irka, Rina.
20. oktober
SVETOVNI DAN OSTEOPOROZE
Osteoporoza predstavlja eno večjih zdravstvenih in ekonomskih težav razvitega sveta. Njen dan, svetovni dan osteoporoze, obeležujemo 20. oktobra. Število pojavnosti bolezni se bo zaradi staranja prebivalstva v naslednjih letih ali desetletju podvojilo.
LUTKE SO RESNA STVAR
Starejša in mlajša lutkovna skupina Podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica za predstavi prejeli zlato in srebrno priznanje
Lutkovna skupina Venčeselj na Podružnični osnovni šoli Zgornja Ložnica centralne Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki je bila zaradi epidemije razdeljena na starejšo in mlajšo lutkovno skupino, se pod vodstvom mentorja Tomaža Ozimiča ponovno veseli uspehov. Za lutkarje na tej šoli je namreč tokratno priznanje že sedmo zlato. Starejšo lutkovno skupino sestavlja osem lutkarjev, učencev šestega razreda. Pripravili so predstavo Zlobna zobarka po knjižni predlogi Davida Walliamsa in junija na podelitvi JSKD, območne izpostave Ptuj, prejeli zlato plaketo. Gre za otroško grozljivko o Alfiju, njegovi mami, prijateljih in zlobni zobarki, ki pride na šolo kot nova zobozdravnica, da bi temeljito poskrbela za majhne zobke. “Sicer se mentorji na šolah ne odločamo za grozljivke, ampak za bolj prijazne otroške vsebine oziroma pravljice,” je povedal Tomaž Ozimič, profesor razrednega pouka na tej šoli, ki vodi lutkarje že 21. leto. Otroci so v glavnem vse pripravili sami, izdelali lutke, dramatizirali besedilo. “Pri izdelavi lutk se lahko izražajo na svoj način. To je zelo ustvarjalen proces,” razloži mentor, ki je prevzel režijo, skrbi pa tudi za glasbo in ostalo, kar je potrebno. Mlajšo lutkovno skupino sestavlja osem učencev petega razreda, ti imajo tudi harmonikarja, učenca Jana Skutnika. Pripravili so avtorsko predstavo Tri kratke pohorske, ki je osvojila srebrno plaketo. Predstava je sestavljena iz treh kratkih zgodbic in gledalcu predstavi hiter in hudomušen pogled na življenje ljudi, ki živijo na južnih obronkih Pohorja, otroci jo izvajajo v narečju. “Za tako majhno šolo, kakor je naša, sta dve predstavi kar veliko priznanje. To pomeni, da delamo dobro, in nam daje tudi zagon za naprej. Lutke so resna stvar. Moja želja je, da otroci čim večkrat stopijo na oder,” še pravi Ozimič. Lutkarji so s svojima predstavama popestrili program Turistične tržnice v Slovenski Bistrici, gostovali so na Osnovni šoli Pod goro Slovenske Konjice in svoje delo predstavili staršem.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Ob prejemu priznanja na Ptuju (Janez Eržen)
CICIBANI PLANINCI
Cicibani planinci iz vrtca Ciciban smo tudi to šolsko leto začeli s pohodi. 20. oktobra, na lepo sončno soboto, smo se skupaj s starši, dedki, babicami, bratci in sestricami podali na pot. Zbralo se nas je 70, skupaj s planinskima mentoricama Marijo Strmšek in Lidijo Trglavčnik ter planinsko vodnico Branko Rebernak. Navadno je z nami še Monika Potočnik. Odpravili smo se raziskovati Bistriško pot od gradu do rimskega kamnoloma (ker je celotna za nas predolga). Skozi zelo, zelo star belogabrov drevored v parku smo odšli do nove gibalnice, kjer smo se ogreli za nadaljnjo pot, ki je vodila ob potoku mimo tovarne Impol do Rajhove žage. Tam smo spoznali, kako so pred davnimi časi spravljali les s Pohorja v Bistrico. Ko smo prišli do Vintgarja, smo poslušali legendo o Vodovniku, ki živi v teh vodah. Najbolj pogumni smo odšli do rimskega kamnoloma, da bi našli Vodovnika, in če verjamete ali ne, ker smo dobro opazovali, smo videli njegov dom.
Imeli smo se zelo lepo! Do takrat, ko bo ta članek izšel, bo verjetno za nami že nočno raziskovanje jesenskega gozda s svetilkami.
VIR IN FOTO: Marija Strmšek, Informator
SODOBNA KERAMIKA V CENTRU DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI
Od 20. oktobra so bila v razstavišču Pristava na Grajski 13 v Slovenski Bistrici na ogled vrhunska keramična dela, s katerimi so članice Društva Majolika, Marija Rudolf, Greta Rothmeir Klančnik in Ljubica Zgonec Zorko, sodelovale na prestižnem piranskem mednarodnem Ex temporu keramike. Ob zaključku razstave Spomini na Ex tempore, ki je bil 24. novembra, so se članice in člani Društva Majolika zbrali na prednovoletnem srečanju in obeležili 15-letnico delovanja društva.
Decembra se v keramičnem ateljeju Centra domače in umetnostne obrti na Grajski 13 v Slovenski Bistrici nadaljuje kreativna šola keramike Magija gline. V osnovnem programu, ki sestoji iz devetih izobraževalnih modulov, bodo tečajniki pridobili celovito znanje za samostojno raziskovanje in ustvarjanje keramike. Za tiste z ustreznim predznanjem bo na voljo nadaljevalni program s štirimi moduli. Šolo keramike bo vodil mentor, ki ima dolgoletne izkušnje, Zvonko Bizjak, potekala bo vsako tretjo soboto in nedeljo v mesecu.
VIR: Anja Zamuda, Informator
FOTO: Informator
IGNORIRAJO REDARJE IN MODRO CONO?
Ker je nepravilno parkiranje dejanje neznatne nevarnosti, je na parkiriščih vedno več zastonjkarjev – Občina s parkirnino dobila 12 milijonov tolarjev prihodka
Komunalna inšpekcija, ki deluje pri občini Slovenska Bistrica, ne nadzoruje le parkiranje vozil, ampak ima pod svojim drobnogledom tudi ceste, komunalne dejavnosti, pločnike, zelenice, parke in trge.
Odkar so v mestu uvedli modre cone, je reda pri parkiranju vedno več, kljub temu pa je v minulem letu komunalna inšpekcija izdala 2320 obvestil o prekrških zaradi nepravilnega parkiranja, inšpektorji so napisali 250 opozoril, izdali 2070 plačilnih nalogov za nepravilno parkiranje, poizvedovali za lastniki 275 avtomobilov, sodniku za prekrške so prijavili 174 ljudi, od 480 voznikov pa so terjali plačilo mandatnih kazni.
V občinski komunalni inšpekciji so izračunali, da so lani od parkirnine dobili 7,8 milijona tolarjev, z odvedenim davkom pa ta vsota znaša 6,5 milijona tolarjev. Plačane mandatne kazni so znašale 4,6 milijona tolarjev. Prihodki redarske službe so bili v lanskem letu 12,4 milijona tolarjev, povprečna mesečna obračunana parkirnina s poravnanimi mandatnimi kaznimi znaša 930 tisoč tolarjev. Inšpekcija in redarji ugotavljajo, da kršitev v modrih conah lani ni bilo manj kot leto poprej, zmanjšal se je znesek obračunane letne parkirnine, in sicer za dobrih milijon tolarjev. In katere so najpogostejše kršitve? Vozniki radi svoje avtomobile parkirajo na pločnikih in zelenicah, še posebej pa so priljubljeni tisti prostori, na katerih so znaki za prepoved parkiranja. Komunalna inšpekcija še ugotavlja, do so prekrški v tako imenovanem mirujočem prometu po odločbah sodnika za prekrške dejanja neznatne nevarnosti. Zato so sodniki za prekrške v minulem času predloge ustavili. Nekaj pritožb so posredovali tudi senatu za prekrške, ta pa je ugovore komunalne inšpekcije zavrnil in potrdil odločbo sodnika za prekrške. Zaradi tega se dan za dnem povečuje število kršiteljev odloka o modrih conah, razvrednoteno pa je tudi delo redarjev, poudarjajo v komunalni inšpekciji.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Modra cona pred stavbo občine (Bistričan.si)
Rodil se je košarkar KLEMEN PREPELIČ
Klemen Prepelič se je rodil 20. oktobra 1992 v Mariboru očetu Stanku, tudi košarkarju, in materi Metki, ki je igrala odbojko. Ima brata Matica. Družina stanuje v Cigonci pri Slovenski Bistrici, kjer je obiskoval OŠ Pohorskega odreda.
Klemen je poročen s Tamaro, rojeno Teofilović s katero imata dva sina: Tea in Stefana.
Še ne šestleten je začel trenirati v slovenskobistriškem klubu, kjer je pred njim začel svojo košarkarsko pot tudi Sani Bečirović, kasneje pa tudi njegov bratranec Bine Prepelič.
Najprej je igral za košarkarski klub v Slovenski Bistrici in nato za mariborski Branik. Svojo kariero je nadaljeval pri Heliosu iz Domžal, kjer je pokazal ves svoj talent, ko je bil v sezoni 2011/2012 eden najbolj učinkovitih igralcev ABA lige. Po tej sezoni se je preselil v Union Olimpijo, iz katere se je v sezoni 2013/2014 preselil v turški Banvit, kjer pa se ni ujel s trenerjem, zato je turški klub že po eni sezoni z njim enostransko prekinil pogodbo. Z Union Olimpijo je podpisal pogodbo za sezono 2014/2015, že v naslednji sezoni pa je igral za nemški Oldenburg. Sezono 2016/2017 je preživel Limogesu v Franciji, 2017/2018 pa v Levallois Metropolitansa, prav tako v Franciji. Nato je igral tri sezone v Španiji; najprej v Realu iz Madrida (2018/2019), nato v klubu Joventuta iz Badalone (2019/2020) in nazadnje v Valenciji (2020-2023). Oktobra 2023 je za dober mesec igral v ljubljanski Olimpiji, 7. decembra 2023 pa se je preselil v turški klub Galatasaray iz Istanbula.
Kot stalni član košarkarske reprezentance Slovenije je Klemen nastopal je na Svetovnem prvenstvu 2014 v Španiji in Evropskem prvenstvu (EP) 2015 v Franciji. Na EP 2017 v Turčiji je z reprezentanco osvojil zlato medaljo. Z reprezentanco je nastopil je tudi na Olimpijskih igrah 2020 v Tokiu (Japonska), ki so jih zaradi korone izvedli leta 2021.
Sicer pa Klemen Prepelič v prostem času rad lovi ribe, plava, igra poker, blackjack in bonanzo.
VIR: biografski-sb.si
VIDA LIPOGLAV IN DELAVSKA UNIVERZA SLOVENSKA BISTRICA
Šola za tiste, ki bi se radi dodatno izobrazili
»Te dni borno pričeli osnovno šolo za odrasle. Na naši Delavski univerzi lahko končajo peti, šesti, sedmi ali osmi razred osemletke. Za vse je šolanje brezplačno. Se bolj kot ta vrsta izobraževanja priteguje Bistričane izpopolnjevanje na poklicni oziroma srednji stopnji izobraževanja. Tako je v programe strojni tehnik (tu so v tretjem letniku letos še prosta mesta), elektrotehnik in ekonomsko-komercialni tehnik vsako leto vključenih več kot 200 odraslih,« pravi o izobraževanju, ki je namenjeno odraslim, Vida Lipoglav, direktorica Delavske univerze v Slovenski Bistrici.
Tudi to jesen bodo. predvidoma konec oktobra in v novembru organizirali tečaje za voznike viličarjev, strojepisne tečaje in tečaje za kurjače nizkotlačnih ogrevalnih naprav.
Vida Lipoglav poudarja, da dajejo pri njih poseben poudarek splošno kulturnemu izobraževanju. »Začeli smo že tečaje tujih Jezikov. Učimo angleščino, nemščino — je pa bistveno več zanimanja za učenje nemškega jezika. Že tretjo leto imamo tečaje nemščine v vrtcih, v njih se je lani učilo nemščine 87 otrok, letos pa prek 120. Izredno dobro sodelujemo z VVO Otona Župančiča in letos bodo tečaji vključeni v vzgojno-izobraževalni program vrtca. Nemščine pa se bodo lahko učili otroci v Slovenski Bistrici, na Pragerskem, v Poljčanah in Oplotnici,« predstavlja učenje tujega jezika najmlajših direktorica Delavske univerze.
Tečaje tujega jezika organizirajo tudi v sedmih osnovnih šolah občine, obiskuje pa jih prek tristo šolarjev.
Kot doslej bodo v zimskem času pripravili vrsto tečajev, ki so vezani na gospodinjske opravke. Ljudje se radi vpisujejo v različne kuharske tečaje, se učijo krojiti in šivati, plesti, kvačkati, vozlati in vesti. Ženske se navdušujejo za tečaje, ki pomagajo ohraniti zdrav in mladosten videz. Tako gospodinje kot gospodinjci pa se radi udeležujejo predavanj o urejanju okolja.
Vida Lipoglav, edina redno zaposlena na Delavski univerzi v Slovenski Bistrici: »Redno izvajamo tudi izobraževanje s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu za predšolske in šolske otroke in smo bili letos soorganizatorji akcije Dan varnih poti.«
Delavska univerza Slovenska Bistrica si pri izobraževanju pomaga z zunanjimi sodelavci, kot učiteljice nemškega jezika sodelujejo z osrednjo hišo učenosti v občini učiteljice iz osnovnih šol.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Vida Lipoglav, direktorica bistriške Delavske univerze: »Pri nas imamo že tretje leto tečaje nemškega jezika v vrtcih.« (Večer)
Rodil se je sociolog in visokošolski predavatelj MILOSLAV POŠTRAK
Dr. Miloslav (Milko) Poštrak se je rodil 20. oktobra 1960 v Mariboru očetu Stanislavu, magistru ekonomije, in materi Mariji, rojeni Tramšek, ekonomskemu tehniku. Ima brata Danila.
Osnovno šolo Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je obiskoval med leti 1967–75, nato pa med leti 1975–79 gimnazijo Miloša Zidanška (sedaj Druga gimnazija) v Mariboru. Po maturi se je vpisal na Višjo šolo za socialne delavce (VŠSD) v Ljubljani in 23. septembra 1981 diplomiral. Študij je nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana in 27. decembra 1984 uspešno zagovarjal diplomo. Magisterij je opravljal na Fakulteti za družbene vede (FDV) Ljubljana, sociologija/kulturologija, med leti 1990–94 in ga končal 28. februarja 1994. Še isto leto je vpisal doktorat na isti fakulteti in 5. maja 1998 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
Od junija 1986 do julija 1987 je bil zaposlen kot sociolog na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana Center, nato od septembra 1987 do avgusta 1988 kot socialni delavec na OŠ Karel Destovnik Kajuh v Ljubljani in od avgusta 1988 do septembra 1990 kot socialni delavec na CSD Ljubljana Šiška. Septembra 1990 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na VŠSD, kjer je bil nato od novembra 1994 asistent za področje socialnega dela. 4. oktobra 2004 se je zaposlil kot asistent za področje socialno delo na Fakulteti za socialno delo (FSD) Univerze v Ljubljani, kjer je od decembra 2010 docent za isto področje.
26. avgusta 2005 se je poročil z Gertrudo, rojeno Kostanjšek, germanistko in učiteljico nemščine in angleščine na osnovni šoli.
Dr. Poštrak na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani proučuje teorije, koncepte in metode socialnega dela. Ukvarja se s področjem socialnega dela z mladimi.
Raziskuje mladinske subkulture; osredotoča se na raziskovanje življenjskih slogov mladih, s posebnim poudarkom na proučevanju načinov, ki jih oblikujejo ranljive skupine mladostnikov. Raziskuje tudi prostočasne dejavnosti mladih ter proučuje njihov prosti čas, njegov pomen in oblike odzivov na protislovja njihovega življenjskega sveta predvsem ranljivih mladostnikov. Proučuje in razvija nove možne pristope pri delu svetovalnih in mladinskih delavcev z mladostniki v njihovem prostem času.
Od začetka osemdesetih let do leta 2015 je bil sodelavec več medijev, od radijskih postaj (Radio Maribor, Radio Študent), do revij (Mladina, Glasbena mladina, Grom, Stop, Apokalipsa …) in časopisov (Večer, Dnevnik, Nedeljski Dnevnik …) na področju kulture, predvsem subkultur, popularne in rock glasbe.
Od študijskega leta 2015/16 dalje je tudi zunanji predavatelj na Fachhochschule Kärnten, Feldkirchen (Avstrija), za predmet Koncepti in metode socialnega dela z mladimi.
Napisal je večje število strokovnih člankov in izdal učbenik ter monografijo v soavtorstvu.
VIR: biografski-sb.si
V GRADCU SVEČANO SLOVO OD ŽRTEV NACIZMA
20. oktobra so iz avstrijskega Gradca prepeljali v domovino žare s posmrtnimi ostanki ustreljenih talcev, Slovencev
S posredovanjem šefa vojne misije FLRJ pri zavezniških oblasteh za Avstrijo na Dunaju, polkovnika Vladimirja Vodopivca, je bil omogočen prevoz 254 žar s pepelom umorjenih mučenikov, ustreljenih v Sloveniji, prepeljanih v Gradec in tam upepeljenih.
Ob akciji za gradnjo skupnega groba in spomenika žrtvam fašizma so z nemalo težav ugotovili, da so v graškem mestnem krematoriju tudi žare Slovencev, žrtev fašističnega terorja v prvem letu gestapovskega krvavega vladanja v naših krajih.
Ob 11. uri so se na glavnem kolodvoru v Gradcu svečano poslovili od preminulih žrtev; na slovesnosti so bili naši vojaški predstavniki v Avstriji, zastopniki avstrijskih oblasti, zastopnika komunistične in socialistične partije Avstrije, predsednik Zveze prijateljev nove Jugoslavije Matzner in drugi. V slovo sta spregovorila predsednik Štajerske zveze bivših političnih pripornikov Gatnar in predsednik Zveze prijateljev nove Jugoslavije Matzner, v imenu jugoslovanske misije se je prisotnim zahvalil Milan Danjek, ki je prebral brzojavko šefa vojne misije na Dunaju polkovnika Vodopivca.
Na čast žrtvam so se ob himni Hej Slovani sklonile zastave.
Na meji so posmrtne ostanke naših junakov mučenikov pričakovali član okrožnega izvršnega odbora OF dr. Jože Potrč, zastopnik okrožnega notranjega odseka Žigert, tajnik MLO Lakner in član okrožnega odbora OF Karel Reberšek. Sprejema se je polnoštevilno udeležila tudi šolska mladina, ki je poklonila žrtvam venec z našo trobojnico.
V torek popoldne so se Mariborčani polnoštevilno zbrali v dvorani FD Polet, da se oddolžijo spominu talcev, ki so jih nemški fašisti podlo ustrelili v Mariboru leta 1941 ter leta 1942 prepeljali v Gradec in jih tam upepelili. Častna straža ob žarah, goreči svetilki, številni venci in geslo »Slava vsem žrtvam«, ki so padle za svobodo, je potrjevalo sveto misel spoštovanja do umrlih nesmrtnih junakov.
Po kulturnem programu in govorih so prebrali imena ustreljenih. Svojci so lahko dvignili žare s posmrtnimi ostanki svojih dragih na Pogrebnem zavodu. Tozadevne informacije so bile na razpolago na notranjem odseku okrožja.
Prevoz ostankov drugih 1500 Jugoslovanov, ki so bili umorjeni v Sloveniji in pokopani v skupnem grobu na graškem pokopališču, bo nemogoč, ker so pokopani skupno – brez rakev. Na graškem pokopališču bodo 1. novembra 1946 svečano odkrili spomenik našim prvoborcem.
VIR: Mirko Munda: Pragersko in NOB, str. 9-10
FOTO: Del seznama 254-ih posmrtnih ostankov talcev, katerih posmrtne ostanke so pripeljali iz Gradca (Vestnik, 25. oktobra 1946, str. 3)
20. oktober 1937
NA CILJU SMO . . .
Začetkom poletja smo sporočili, da začenjamo zidati Slomšekov farni dom. Danes pa na istem mestu povemo, da dom že stoji se le še urejuje od znotraj. Da boste tudi vi. Ki ga morda ne boste imeli prilike videti, nekaj vedeli o njem, vam ga na kratko opišem.. Da boste tudi VI, ki ga morda
Dolg Je 82 m, širok 12 m, visok pa na spodnji strani 17 m. Po vsej dolžini je dvorana z odrom,
nad katerim je prostor nekoliko dvignjen. Zadaj je garderoba in galerija. Pod dvorano so manjši društveni prostori, med njimi največja čitalnica. Pod zemljo so kleti.
Od zunaj je posebno viden na pročelju velik reliefni križ, balkon in prostor za Slomšekov kip.
Načrt za stavbo je naredil g. inž. Valentan, stavila pa tvrdka Jelenc in Šlajmer iz Maribora. Navodila za oder je dal g. Peter Malec, režiser mariborskega gledališča. Za razsvetljavo odra in dvorane je izdelal načrte strokovnjak g. Anžič iz Ljubljane.
Pravi graditelj doma je g. župnik Šolinc. Njemu ob strani stoje zavedni farani, ki so v zadnjih mesecih tako neutrudno pomagali pri delu.
In sredstva? Politični spletkarji so tolažili svoje oboževalce, češ, dr. Korošec jim je dal denar, kakor da je neomejena pravica ministrov državni denar hitro razdeljevati med svoje zaveznike. Toda v Belgradu se niso premenjali samo ljudje, ampak tudi metode . . . Svoje čase smo se Slovenci pač upravičeno spraševali, od kod denar za domove onih društev, ki med narodom nimajo simpatij.
Denar za dom so dali naši farani sami. Gospod župnik je že kot kaplan postavil prosvetnemu društvu za cilj zgraditev lastnega doma.
Tako so to in ostala društva ter zavedni katoliški farani nabrali vsaj toliko, da bo dom, v kolikor sedaj stoji, tudi že plačan. Gotovo pa je tudi to, da požrtvovalnost in nesebičnost Bistričanov ni usahnila, ampak da go bo v isti meri večkrat izkazala.
V času, ko to prebirate, je popolnoma izgotovljena čitalnica in spodnji prostori. Ometan je že večji del dvorane in odrskega prostora. Električarji neumorno instalirajo luči, mizarji že pripravljajo vrata, okna in pode. Manjkajo še cementna stopnišča, oder, greznice, okna In pod v dvorani. Prihodnje leto bo dom ometan še od zunaj.
Stoji torej spomenik domače požrtvovalnost in delavnosti. Učinkovito je izražena volja, da
čemo Slomšekovim načelom priboriti zmago na tem delu slovenske zemlje.
VIR: Slovenski gospodar; Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Slomškov dom jeseni 1937 (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
ODLIČNA POROKA V BEOGRADU
V Beogradu se je poročil v kapeli srbskega patrijarha pri saborni cerkvi poročnik Anton Sabaty (Sabati, op. ur.) , slušatelj II. letnika višje vojne akademije, sin nadučitelja Josipa Sabatya iz Zg. Polskave pri Pragerskem. z gdč. Maro Filipovič, absolventinjo pravne fakultete beograjske univerze, hčerko divizijskega generala Mihajla Filipoviča, komandanta dunavske divizijske oblasti v Beogradu. Pri obredu v cerkvi se je zbrala k čestitanju številna slovenska kolonija, mnogoštevilni oficirski zbor in cela vrsta beograjskih generalov. Poroki sta prisostvovala tudi narodni poslanec dr. Pivko in ženinov svak dr. Reisman iz Maribora. Kralj je generalu Filipoviču brzojavno čestital k poroki njegove hčerke, želeč mladima poročencema mnogo sreče. Poročnik Sabaty je bil tri leta gardni častnik. Oče poročenca g. nadučitelj Sabaty je bil lani odlikovan z redom sv. Save. Poročencema želimo obilo sreče!
VIR: Jutro
POLJČANE – VZELA GA JE NOČ
Vodstvo zaloge »Delniškega piva« je prevzel Dominik Gajšek. Prejšnji vodja, bivši socijalni demokrat Mlaker je odstavljen, oziroma vzela ga je noč, ko so prišli uradniki pregledovat zaloge in knjige. Našli so baje precej nereda, pa to ni nič čudno, saj ta možakar in njegovi pivski bratje so ob delniškem pivu najraje zabavljali in psovali črez Slovence. Radovedni smo pa res, ali se bo ptujski »Štajerc« za Mlakerja za vzel, saj je imel v njem vnetega častilca!
VIR: Novi slovenski Štajerc
ZGODNJE OMEMBE POLSKAVE IN GROMBERGA
V listini iz leta 1213 je zapisano, da je bil leta 1142 nemški vitez Bolfenk I. Gromberški pisar v službi podravskega mejnega grofa Bernarda Spanheima. To je bilo prvo poimenovanje osebe s področja Zgornje Polskave. Leta 1201 je še živel na Grombergu.
20. oktobra 1164 sta za Sigfrida Spanheima, lastnika mariborskega starega gradu na Piramidi, pričala med tridesetimi pričami tudi Riher I. Polskavski in Fritel Gromberški (Fritel de Grünenberch).
Listino z imeni hrani Avstrijski državni arhiv na Dunaju.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 13
