21. avgust
Danes goduje IVANA
Ime Ivana je ženska oblika moškega imena Ivan, ki izhaja iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Ženske različice imena: Ivi, Ivica, Ivanka, Vanja, Jana, Janja.
Moške različice imena: Ija, Ivanček, Ivanko, Ive, Ivek, Ivi, Ivko, Ivo, Janez (Janko, Jani, Jan), Van, Vači, Vanče, Vanček, Vanči, Vančo, Vane, Vanek, Vanja, Vanjo.
21. avgust
RUPNIKOV PROCES
21. avgusta 1946 se je v Ljubljani začel t. i. Rupnikov proces, kar je naziv za sodni proces po drugi svetovni vojni, na katerem so sodili šestim pomembnim okupatorjevim sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve politike. Proces je potekal do 30. avgusta 1946 pred vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani. Obtoženci so bili general slovenskega domobranstva in prezident ljubljanske pokrajine Leon Rupnik, nemški SS-Obergruppenführer Erwin Rösener, ljubljanski škof Gregorij Rožman, član emigrantske jugoslovanske vlade Miha Krek, domobranski častnik Milko Vizjak in upravnik ljubljanske policije Lovro Hacin.
Obsodba je bila razglašena 30. avgusta, izrečene so bile tri smrtne kazni in tri dolgoletne kazni prisilnega dela:
– Leon Rupnik je bil obsojen na usmrtitev pred strelskim vodom,
– Erwin Rösener in Lovro Hacin sta bila obsojena na smrt z obešenjem,
– Milko Vizjak je bil obsojen na 20 let prisilnega dela,
– Gregorij Rožman je bil obsojen na 18 let prisilnega dela,
– Miha Krek je bil obsojen na 15 let prisilnega dela.
Vsem sta bili odrejeni tudi začasna ali trajna izguba državljanskih pravic ter zaplemba premoženja. Usmrtitve so bile izvedene 4. septembra 1946. Vizjak je bil po nekaj letih prestajanja kazni predčasno izpuščen, medtem ko sta Rožman in Krek do smrti živela v tujini in prestajanja nista nikoli nastopila.
PRVI DEL SLIKARSKE ŠOLE RUDOLFA ŠPANZLA
Od 21. do 23. avgusta 2020 je v Slovenski Bistrici potekal prvi del že 10. slikarske šole Rudolfa Španzla Trompe L’Oeil. Šolo so v celoti izvedli v Slovenski Bistrici. Udeleženci, slikarji iz različnih koncev Slovenije, so slikali podobe Slovenske Bistrice, kot so Trg svobode, mestni park, grad in drugo. Slikanje je potekalo na prostem po vsem mestu in pod budnim očesom priznanega slovenskega akademskega slikarja Rudolfa Španzla. Nastala so čudovita dela, ki bodo razstavljena po končanem drugem delu slikarske šole v mesecu oktobru v gradu v Slovenski Bistrici.
VIR IN FOTO: ZZK Slovenska Bistrica
TEMATSKI DAN O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
V občini Slovenska Bistrica precej pozornosti namenjajo tudi socialnemu podjetništvu. V ta namen so v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in RIC – em Slovenska Bistrica v četrtek, 21. avgusta, v prostorih Urada za delo Slovenska Bistrica pripravili tematski dan o družbeno-odgovornem podjetništvu, ki prispeva k razvoju ranljivih skupin ljudi in ohranjanju okolja.
Udeležence sta nagovorila župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in direktorica območne enote Maribor Zavoda za zaposlovanje RS Mateja Muršak. Na srečanju so predstavili tudi javni natečaj Občine Slovenska Bistrica za izbor najboljše podjetniške ideje po načelih socialnega podjetništva in nekatere primere dobrih praks.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Mateja Muršak (desno) in župan dr. Ivan Žagar (Aleš Kolar)
SLOVENSKO BISTRICO OBISKUJEJO PREDVSEM FRANCOZI IN ANGLEŽI
Turistična animatorka Maja Bračko o bistriških turističnih atrakcijah in turističnih težavah mladih družin
Maja Bračko je turistična animatorka v bistriškem turistično-informacijskem centru. “Letošnji obisk tujih in domačih turistov je večji kot lanski,” je povedala. “Veliko več je domačih turistov, ki mesto in okolico obiskujejo na enodnevnih izletih. Ker naš center dela na območju treh občin, je jasno, da obiskovalce seznanjamo z zanimivostmi, ki jih lahko turisti najdejo v Makolah, Poljčanah in Slovenski Bistrici,” je povedala Maja Bračko.
Kakšna je vaša vloga pri promociji bistriškega turizma?
“Turistično-informativni center lahko pripravi enodnevni izlet, organizira kosilo, kakšno prireditev in prenočišče. Druga naloga je, da turistom svetujemo najboljše lokacije.”
Na primer?
“V Slovenski Bistrici grad in Vintgar, v Makolah Kavklerjevo klet in štatenberški dvorec, v Poljčanah pa središče mesta in kozolec, ki je vreden ogleda. Turistom priporočam še Pohorje in pohorske kmetije, jeseni je treba videti makolsko Formo vivo, v gradu in Graslovem stolpu razstave, potem so v okolici še poletne prireditve in ne nazadnje tudi Podobe bistriških domačij.”
Kdo prihaja v Slovensko Bistrico?
“Med tujimi gosti je največ Francozov in Angležev, po številu obiskov jim sledijo Nizozemci in Nemci. Številni pa so tudi domači gosti. Naj to ilustriram s številkami: med januarjem in avgustom je Slovensko Bistrico in okoliške kraje z našim posredovanjem obiskalo 190 turistov na mesec. Pozimi je bila ta številka še večja, med januarjem in marcem je bilo pri nas med 260 in 350 turistov na mesec. Turiste najbolj zanimajo pohodništvo, grad, Pohorje in Boč.”
Če ne bi bilo gradu, Pohorja in Boča, kam bi napotili tujega gosta?
“V vinorodne gorice nad Slovensko Bistrico, v vinsko klet, v Makole in Poljčane, tudi v Studenice in Križečo vas.”
Kaj manjka Slovenski Bistrici do naslova turistično mesto?
“Več posluha za mlade družine. Pogrešajo posebno gostinsko ponudbo, v gostiščih primanjkujejo igrala in igrišča za otroke. V mestu tega skorajda ni, restavracije so v glavnem namenjene odraslim. Za boljšo turistično podobo bi okrepila informacijsko dejavnost. TIC bi moral imeti natančen seznam vseh prireditev, ki se dogajajo v občinah. Lahko bi organizirali skupine, ki bi se udeleževale teh prireditev, na primer tudi tekmovale v različnih družabnih igrah.”
Turistična pisarna se začasno seli
Turistična pisarna na Trgu svobode se bo avgusta preselila na drugo lokacijo, na Trg svobode 7. To pa zato, ker bodo prostore obnovili. Obnova bo trajala približno eno leto, in ko se bodo turistične animatorke vrnile, upajo, da pred njihovim vhodom ne bo več treh zabojnikov za smeti.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Maja Bračko (Zdenko Kodrič)
TURISTE BO VABILO PET ZNAKOV
Ob južnem izvozu z avtoceste za Slovensko Bistrico kmalu tabla za bistriški turizem
Do začetka zimske turistične sezone naj bi ob avtocesti na relaciji Slovenska Bistrica-Maribor stala tabla, ki bo voznike opozarjala na glavne turistične in kulturne znamenitosti na območju občine Slovenska Bistrica. Tabla bo stala ob južnem izvozu z avtoceste za Slovensko Bistrico v smeri proti Mariboru. Po nekaterih prvotnih zapletih pri pridobivanju soglasij, ko je Družba za svetovanje in inženiring (pooblaščena s strani Darsa za reševanje vlog za postavitev turističnih tabel) letos spomladi na tabli najprej zahtevala popravke, kasneje pa je bil postopek celo začasno ustavljen, je Razvojno-informacijski center (RIC) Slovenska Bistrica od Darsa pred dnevi le dobil soglasje za postavitev table.
Tomaž Pristovnik, direktor RIC Slovenska Bistrica, je povedal, da o obliki, velikosti in vsebini table odločata soglasodajalca – Slovenska turistična organizacija (STO) in Dars: “Tabla bo dimenzij 3,25 krat 4,2 metra, po osnutku bo na njej pet znakov: grad Slovenska Bistrica kot edini kulturni spomenik državnega pomena v občini, grozd, ki označuje vinskoturistično cesto, i, ki označuje informacije in predstavlja TIC, postelja, ki predstavlja prenočitvene zmogljivosti, in smučar, ki označuje smučišče na Treh kraljih,” je razložil Pristovnik.
Po prvotnih načrtih naj bi tabla stala na obeh straneh – tudi v smeri proti Ljubljani in ob obeh severnih izvozih z avtoceste za Slovensko Bistrico, vendar je Dars takšno pobudo za zdaj zavrnil z obrazložitvijo, da je tam prostor predviden še za druge turistične table, kot so turistična tabla za Ptuj, Podčetrtek in druge, je povedala Danica Štefane, strokovna sodelavka pri RIC Slovenska Bistrica.
Te dni je RIC naročil izdelavo table – izdelalo jo bo podjetje Meblo a+a iz Nove Gorice, postavila pa jo bo konjiška enota Darsa, predvidoma pozno jeseni. Izdelava in postavitev table naj bi stala okoli 4000 evrov. RIC se bo za omenjeni znesek prijavil na javni razpis pri STO, ki naj bi del sredstev za izdelavo in postavitev table po realizaciji povrnila.
Besedilo na tabli bo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.
VIR: Irena Brdnik, Večer
FOTO: Že postavljena tabla ob avtocesti (Nives Husu)
BISTRIŠKA TRŽNICA BO ZAŽIVELA PRIHODNJE LETO
Ob Čopovi ulici bodo zgradili poslovno-stanovanjski objekt v obliki črke U, v katerem bo devet lokalov in dvajset stanovanj
Potem ko sta pred natanko letom dni županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen in direktorica bistriške zadruge PTZ Olga Vizjak podpisali pogodbo za gradnjo tržnice s spremljajočimi dejavnostmi ob Čopovi ulici v Slovenski Bistrici, je investitor in izvajalec, bistriška PTZ, po rušenju nekdanjih objektov vojašnice minulo zimo zdaj začel zemeljska dela, izkope za temelje. Olga Vizjak je povedala, da bodo zgradili poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bo devet lokalov in dvajset stanovanj. Objekt bo zgrajen v obliki črke U, v sredini pa bo 500 kvadratnih metrov prostora za tržnico. Klet bo namenjena parkirnim prostorom in shrambam za stanovanja in lokale.
Polovica lokalov, ti bodo v pritličju, je že prodana, delno pa so prodana tudi že stanovanja, ki bodo v prvem nadstropju in v mansardi. Investicija je vredna okoli 2 milijona evrov. Tržnica bo po načrtih končana do konca junija prihodnjega leta, letos naj bi objekt zgradili in ga prekrili. Ob ureditvi nove tržnice je predvidena tudi ureditev Čopove ulice; v sodelovanju z Občino Slovenska Bistrica in Komunalo naj bi ob cestišču Čopove ulice zgradili pločnik, obnovili kanalizacijo in vodovod, promet pa naj bi bil potem po Čopovi ulici enosmeren.
Lokacija je po oceni županje Irene Majcen zanimiva tudi zaradi bližine mestnega središča in brezplačnega parkirišča pri bližnjem Marinškovem domu.
VIR: Irena Brdnik, Večer
FOTO: Po končanju zemeljskih izkopov za gradnjo tržnice v Slovenski Bistrici naj bi izvajalec še letos zgradil poslovno-stanovanjski objekt (Irena Brdnik)
Umrl je družbenopolitični delavec in podjetnik VLADIMIR DUŠEJ
Vladimir Dušej se je rodil 25. septembra 1946 v Tinjski Gori očetu Francu in mami Mariji, rojeni Blažič.
Osnovno šolo je obiskoval najprej na Velikem Tinju, končal pa jo je na Prihovi, ker so se medtem preselili iz Tinjske Gore na Preloge (občina Slovenska Bistrica).
Po končani osnovni šoli se je učil za trgovca na Trgovski šoli Maribor (sedaj Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, op. ur.). Po končani šoli se je zaposlil kot trgovec na Planikini bencinski črpalki v centru Slovenske Bistrice (nahajala se je na Trgu svobode pred nekdanjo prodajalno Železnina, op. ur.).
Leta 1964 se je samozaposlil kot avtoprevoznik. Kupil je svoj tovornjak ‘Magirus Deutz’.
Leta 1967 je odšel na služenje vojaškega roka v Prokuplje (Srbija). Služenje je predčasno zaključil zaradi operacije na ortopedski kliniki v Ljubljani, ki je bila potrebna zaradi posledic prometne nesreče.
Vladimir Dušej se je po služenju vojaščine leta 1968 zaposlil kot šofer v prevozniškem podjetju Špedtrans Maribor, kjer je delal 3 leta. Leta 1972 se je zaposlil na Petrolovi bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah in istočasno ob delu študiral na komercialni šoli v Mariboru.
7. julija 1973 se je poročil z Dragico, rojeno Drozg, iz Slovenske Bistrice. V zakonu sta se jima rodili hčerki Barbara (*1975) in Anja (*1982).
Po uspešno končani komercialni šoli se je zaposlil v trgovsko-storitvenem podjetju Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah. Ob delu je nadaljeval študij na Višji upravni šoli v Ljubljani in jo tudi uspešno zaključil ter se leta 1975 zaposlil kot davčni inšpektor na Občini Slovenske Konjice. Kasneje se je vpisal še na Pravno fakulteto v Ljubljani.
Leta 1977 se je kot načelnik za gospodarstvo zaposlil na Občini Slovenska Bistrica. Svojo poklicno pot je nadaljeval leta 1980 kot predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenska Bistrica in nato leta 1985 kot prisilni upravitelj v podjetju Preskrba Slovenska Bistrica.
Leta 1990 sta z Jožetom Pipenbaherjem ustanovila skupno podjetje Svit d.o.o., leta 1992 pa je ustanovil lastno podjetje Simex-Trade d.o.o.
Dušej je leta 1994 z družbeniki ustanovil podjetje Rondal d.o.o. in v njem ponovno oživil proizvodnjo aluminijastih rondelic, kar je bilo za Impol tedaj nerentabilno. S tem je bilo ohranjenih okoli 60 delovnih mest. Družba še danes uspešno posluje.
Leta 1990 je v Vrsarju (Hrvaška) opravil izpit za športnega pilota in leta 1992 ustanovil prvo privatno pilotsko šolo v Sloveniji. Kupil je tudi svoje športno letalo, kar mu je kasneje predstavljalo glavni hobi.
Bil je tudi član Ribiške družine Slovenska Bistrica in je ob prostem času ribaril.
Vladimir Dušej je umrl 21. avgusta 1996 v Splošni bolnišnici Maribor (SBM) zaradi srčnega zastoja. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
92.000 DIN ŠKODE PRI PROMETNI NESREČI
Voznik tovornjaka češkoslovaške registracije in prikolice Jurij Bušela, 38, iz kraja Dobra voda, ČSSR, je peljal danes ob 0.30 iz smeri Slovenska Bistrica proti Mariboru. V Zg. Polskavi je v ostrem levem ovinku zaradi prevelike hitrosti zavozil v desno in zadel ob drsno ograjo, nato pa je po meter globokem nasipu peljal še 50 metrov, potem pa se prevrnil na streho. Pri nesreči je nastalo za 92.000 dinarjev materialne škode.
VIR: Večer
PRIJAVLJALI SO VOJNO ŠKODO
Po osvoboditvi maja 1945 so morali vsi državljani, državna podjetja, ustanove in zavodi prijaviti na posebnih obrazcih storjeno vojno škodo. Upravičenost prijave in višino škode je nato ocenjevala okrajna komisija, njen član je moral biti sodnik.
Terezija Rajšp, hči Jožeta Rajšpa, rojena Medved, kmetica na Spodnji Polskavi 7, stara 63 let, je vlogo za škodo, ki so jo nemški okupatorji povzročili Rajšpovim na Planici, kjer so požgali stanovanjsko poslopje 8 x 16 m in svinjak v izmeri 6,4 x 5,6 metrov, oddala 21. avgusta 1945.
Škodo je ocenila na 400.000 dinarjev.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 323
STEPLI SO SE
V neki gostilni pri Sv. Martinu na Pohorju je bila 21. avgusta t. l. veselica. Med plesom so se fantje zaradi brhke plesalke stepli. Med pretepom je nekdo zabodel 23-letnega delavca Franca Magajno v pleča. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
VIR: Večernik
FOTO: Šmartno na Pohorju na razglednici okrog leta 1936 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
»STIERHALTUNGSGENOSSENSCHAFT IN WINDISEH FEISTRITZ«
Pod tem imenom je mariborsko okrožno sodišče registriralo slovenjebistriško zadrugo. Čudimo se, da za naše okrožno sodišče ne velja odredba o uradni rabi slovenskih krajevnih imen.
VIR: Tabor
V SLOVENSKI BISTRICI VELIKI ORLOVSKI IN LJUDSKI TABOR
Slovenjebistriški okraj je pri občinskih volitvah dal naši stranki nad 80 % vseh občinskih odbornikov. Skoro vse občine tega zavednega okraja imajo župane, ki so zvesti pristaši naše Slovenske ljudske stranke. V nedeljo, 21. avgusta bo v Slovenski Bistrici veliki orlovski in ljudski tabor. Dopoldne ob 10. uri na trgu sv. maša, potem obhod, manifestacijsko zborovanje, ob 3. uri popoldne javna telovadba. Pozivamo vse naše krajevne organizacije lepega slovenjbistriškega okraja, da organizirajo za ta dan iz vseh župnij splošni pohod naših ljudi v Slov. Bistrico. Pripeljite se na okinčanih vozovih. Pripravite narodno nošo! Kmetski jezdeci prijašite na konjih! Dne 21. avgusta vsi v Slovensko Bistrico!
VIR: Slovenec
DUHOVNIŠKE SPREMEMBE
Prestavljeni so bili: čč. gg. kaplan Iv. Munda od sv. Martina na Pohorji na Bizeljsko, čč. gg. Marko Štuhec z Bizeljskega v Laporje /…/
K sv. Martinu na Pohorji je bil nastavljen čč. gg. novomašnik Anton Zavadil /…/
VIR: Slovenski narod