22. januar
Danes goduje VINCENC
Ime Vincenc izhaja iz latinskega imena Vincentius. To se povezuje z latinsko besedo vincens, v pomenu »zmagujoč«.
Moške oblike imena: Vincencij, Vincent, Vinko, Vinček, Cene, Cenc, Cencek, Vinc, Vince, Vincenci.
Ženske oblike imena: Vincencija, Vinka.
22. januar
PODPISAN GRAŠKO-LJUBLJANSKI PROTOKOL
Graško-ljubljanski protokol je protokol, ki sta ga 22. januarja 1919 sklenili ljubljanska in avstrijska oblast. Določal je, da se nekdanja dežela Koroška razdeli po črti, ki jo bosta določila ameriška oficirja, člana misije, ki je na Dunaju pripravljala gradivo za mirovno konferenco. Po pregledu spornega območja sta oficirja ocenila, da je Koroška kotlina zemljepisna in gospodarska celota in da naj zato meja poteka po Karavankah.
PESMI MOJIH KRAJEV
22. januarja 2017 se je v polni Viteški dvorani Bistriškega gradu odvijal koncert mezzosopranistke Mance Izmajlove, ki nas je s svojim čudovitim glasom popeljala skozi izbor slovenskih narodnih, ponarodelih in Avsenikovih pesmi v novih priredbah. Pesmi mojih krajev je nov projekt, ki sta ga predstavila Manca in Benjamin Izmajlov v poklon 25-letnici samostojne Slovenije. V uro in pol trajajočem koncertu nam je Izmajlova s svojim čarobnim glasom pričarala nepozaben glasbeni večer. Pri izvedbi koncerta so ji pomagali Benjamin Izmajlov na violini in Slovenski trio (Tomaž Cilenšek na harmoniki, Jani Kavalar na kitari ter Srečko Langus na kontrabasu).
Simfonijo glasu, glasbil in odlične akustike so obiskovalci znali nagraditi z bučnim aplavzom in z željo po ponovnem srečanju.
VIR: Helena Škafar, Informator
FOTO: ZZK Slovenska Bistrica
V BISTRIŠKEM GRADU 1. REGIONALNA RESONANČNA PLATFORMA
V Viteški dvorani Bistriškega gradu so v sredo, 22. januarja 2014, gostili 1. regionalno resonančno platformo za turizem. Prireditev je pripravila Ustanova Gandin Fundacija, nosilka projekta “Terra Parzival – Evropski regijski razvojni model 2014 – 2020. Regionalne resonančne platforme so svetovna inovacija, ki v okviru projekta Terra Parzival spodbujajo regionalno povezovanje med javnimi in zasebnimi deležniki. Nastale so na osnovi dolgoletnih izkušenj Mihe Pogačnika na kulturnem, družbenem in korporativnem področju.
Svetovno znani violinist, Kulturni ambasador Slovenije in direktor Ustanove Gandin Fundacija je v Slovenski Bistrici regionalno resonančno platformo predstavil skozi vrhunski glasbeni proces. Miha Pogačnik je sicer v svetu priznan in visoko cenjen tudi zaradi svojega dolgoletnega družbeno angažiranega delovanja. Udeležence posveta je pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
DANES MALOMEŠČANSKA SVATBA
DPD Svoboda Slovenska Bistrica vabi na premiero Brechtove igre Malomeščanska svatba. Igro bodo igrali v dvorani DPD Svoboda danes, v petek, 22. januarja, ob 19.30. Režiser je Jože Sobočan, igrajo pa Jože Rebernak, Mira Mesarič, Simona Smolar, Nina Steinbacher, Niko Turk, Aleš Brezočnik, Patricija Simrajh, Nejc Zorko Horvat in Mojmir Ferenc. Ponovitev bojutri, v soboto, ob isti uri. Svatba je igra, ki satirično in komično kritizira malomeščansko družbo v prejšnjem stoletju. Pozoren gledalec bo ugotovil, da se dogodki ponavljajo in da je pogled na malomeščane aktualen vsak trenutek.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ZLATI ZNAK ZLSD
Na srečanju članov in pristašev stranke ZLSD Slovenska Bistrica v Križeči vasi je stranka Srečku Štajbaherju, dolgoletnemu aktivnemu članu ZLSD, vročila strankin zlati znak, srebrnega je dobila Nada Aranjoš, bronastega Karel Mali.
VIR: (zk), Večer
STAVKAJOČI DELAVCI MAKOLSKE ISKRE PRI BISTRIŠKEM ŽUPANU
Delavci zahtevajo revizijo poslovanja
Blizu 80 delavcev makolske tovarne relejev je sodelovalo v protestnem shodu pred občinsko hišo v Slovenski Bistrici – Perspektivno podjetje ne more “pasti na regresu”, so prepričani stavkajoči
Dvanajsti dan stavke se je blizu 80 delavcev Iskre Relejev iz Makol odločilo na svoj brezizhodni položaj opozoriti s protestnim shodom pred bistriško občinsko hišo, s tem pa so stavkajoči želeli ovreči govorice, da gre stavko, v kateri se nič ne dogaja. S transparenti, med katerimi je bilo opaziti tudi tistega z napisom: »Gospod Korošec, vaša vreča nima dna,« so se protestniki najprej sprehodili po mestu, nato pa se srečali z bistriškim županom dr. Ivanom Žagarjem in občinskim tajnikom Milanom Ozimičem. Oba Sta delavcem prisluhnila, potem ko sta se najprej sestala z vodstvom sindikata in stavkovnim odborom in poudarila, da občina pravzaprav nima nobenih možnosti poseči v stavkovno dogajanje: »Naše možnosti so zelo omejene, še v današnjem telefonskem razgovoru pa je direktor Viktor Korošec zagotovil, da si prizadeva dobiti denar za nemoteno proizvodnjo in da se je pripravljen pogovarjati z delavci.«
Stavkajoči, ki že štiri leta niso dobili izplačanega vsega pripadajočega regresa in že osem let, dan in noč, ob delavnikih in praznikih delajo za zajamčeno plač, so v občinski sejni sobi povedali kar nekaj pikrih na račun vodstva Iskre Relejev ter menili, da perspektivna firma, kar
naj bi tovarna relejev bila, ne more »pasti na regresu«. V razlaganje razmer v makolski Iskri je posegel tudi Edmund Ozimič, sekretar območnega sindikata SKEI; tak0 pravi: »Imamo dokaze, da direktor delavce res izkorišča, štiri leta jim ni izplačal regresa, dolžan jim je plačilo za čas lanske novembrske stavke, ko jih je dobesedno okradel. Ne spoštuje zakonov, in to zato, ker lahko le na ta način največji delničarji podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti do sklada za razvoj, od katerega so tovarno v Makolah kupili na obroke.«
Župan dr. Ivan Žagar je delavcem obljubil, da bo organiziral skupni sestanek lastnikov Iskre Relejev s predstavniki sklada za razvoj in sindikatom. Občina Slovenska Bistrica pa bo z Valterjem Nemcem, direktorjem tega sklada, navezala neposredne stike, saj je na dlani, da je v Iskri Relejih v Makolah treba izvesti revizijo poslovanja. Ob družbi Eurel se je namreč zdaj tam pojavila družba Mirel, ki naj bi bila družbeno podjetje brez premoženja.
VIR: Slavica Pičerko Peklar, Večer
FOTO: Delavke makolske tovarne pred občinsko stavbo v Slovenski Bistrici (Sašo Bizjak)
22. januar 1990
NESREČA PRI SLOVENSKI BISTRICI
Po Sloveniki se je od Slovenske Bistrice proti Mariboru z osebnim avtomobilom danes ob 18. uri peljal 35-letni S. M. iz Velike Varnice pri Ptuju. Za Pokošami je med vožnjo po klancu navzdol dohitel tovornjak, ki ga je vozil S. S. iz Bjeline. S. M. na spolzkem in mokrem cestišču ni uspelo pravočasno zavreti, zadel je v zadnji del tovornjaka. Voznik osebnega avtomobila se je pri tem hudo poškodoval.
VIR: Večer
OBJESTNOST NIMA MEJA
Drevo in tabla na njem nista ravno objekta za skupno življenje, toda nadobudnežem prav gotovo ne bi bilo treba tako kazati svojega odnosa do družbene lastnine. V Slovenski Bistrici so se table lotili kar s kamenjem, vreme pa je prispevalo, da je tabla na obtolčenih mestih zarjavela.
Pred tem in drugimi podobnimi »napadi« bi zlikovci lahko pomislili na ljudi, ki občinskega središča ne poznajo brez označb. Toda sreča je, da je takšnih pojavov zelo malo.
VIR IN FOTO: S. Brbre, Večer
Rodil se je kovač VINKO POLANEC
Vinko Polanec se je rodil 22. januarja 1926 v Slovenski Bistrici, očetu Ivanu in materi Mariji, ki sta imela osem otrok, pet sinov in tri hčere.
Kovaštva se je izučil pri kovaču Šešku v Gaberjah v Celju, kjer je imel nad delavnico tudi sobo skupaj z drugimi vajenci, ob nedeljah pa je odhajal domov. Po končanem poklicnem šolanju je na Državni podkovski šoli v Ljubljani 9. decembra 1949 opravil še mojstrski izpit za kovača. Za praktični del zaključnega izpita je izdelal priklop za kočije. Mojstrski izpit mu je omogočal odprtje lastne obrtne delavnice.
Nadaljeval je dolgoletno kovaško tradicijo v Slovenski Bistrici in sicer na isti lokaciji, levo pred glavnim mostom čez potok Bistrica v smeri Maribora. Tu sta pred njim delovala dva kovača, podkovni in orodni: Heinrich Matuš in pred njim (najverjetneje) Alojz Matuš. Obrt je nasledil od svoje tašče Elizabete Matuš, žene takrat že pokojnega Heinricha Matuša. V delavnici mojstra Polanca je bilo v povprečju šest zaposlenih, od tega trije vajenci. Za razpihovanje kovaškega ognjišča so uporabljali meh premera 1,2 m, ki so ga poganjali ročno (vajenci in pomočniki). Kasneje so ga nadomestili z električnim ventilatorjem. Razen podkovanja konj in volov so popravljali vozove in kočije ter izdelovali dele za njih. Izdelovali pa so tudi cisterne za olje. Vse izdelke so izdelovali le po naročilu.
Mojster Polanec pa se je začel ukvarjati tudi z umetnim kovaštvom; poleg vsega ostalega je najraje izdeloval kovane ograje in okenske mreže. Pri tem delu se je zgledoval po vzorcih iz knjige, ki si jo je v ta namen kupil na Dunaju (Avstrija).
Tradicijo kovaške umetnosti je na stari lokaciji do selitve v nove prostore najprej nadaljeval njegov zet Stanislav Brumec, sedaj pa jo že preko petnajst let uspešno nadaljuje vnuk Aljaž Brumec.
Vinko Polanec je umrl 4. marca 2004 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je ustanoviteljica in lastnica Pohorske železarne DRAGA ZORATI
Draga Zorati se je rodila 22. januarja 1904.
Na Zgornji Polskavi (občina Slovenska Bistrica) je ustanovila industrijsko-kovaško podjetje ‘Pohorska železarna’, ki je začelo obratovati leta 1939. Podjetje je mesečno izdelalo do 2500 kg raznega kmetijskega orodja.
Med 2. svetovno vojno je prešlo podjetje v nemške roke, lastnik pa je močno poškodoval in deloma tudi popolnoma pokvaril inventar podjetja.
VIR: biografski-sb.si
PRVI OGLAS IMPOLA V ČASOPISU
Bratje Sternberger so 22. januarja 1864 dali uradno objavo v dunajski časopis Central-Unzeiger. Objavili so, da imajo podjetje, ki se ukvarja z bakrom, žolto in medenino na območju Zgornje Bistrice (Ober Feistric).
VIR IN FOTO: 190 let Impola
Rodil se je štajerski deželni glavar FERDINAND MARIJA I. GROF ATTEMS
Ferdinand Marija I. grof Attems se je rodil 22. januarja 1746 očetu Ignacu Mariji II. Attemsu in materi Mariji Jožefi grofici Attems, rojeni Khuen von Belasy (*1721 †1784).
Ferdinand Marija I. je bil državni grof Attems, baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški, gospod Bistrice (gradu), Brežic, Vurberga, Freihofa (‘Gornji Dvor’ na Prešernovi na Ptuju), Rajhenburga in Turna (oboje Brestanica), Hartenštajna, Podčetrtka, Olimja, Dornave in Markovcev. Že v baročno protokolarnem naslovu razberemo velik ugled deželnega glavarja Ferdinanda Marije, ki je bil že od leta 1778 v stanovskem zboru, od leta 1782 pa poslanec v deželni vladi.
Leta 1801 ga je cesar Franc II. imenoval za štajerskega deželnega glavarja, ravno v času francoskih bojev. Takrat se je Ferdinand I. izkazal za preudarnega in požrtvovalnega glavarja.
Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina.
Leta 1805 je grof Ferdinand I. kupil grad leta 1782 ukinjenega pavlinskega samostana Olimje. V njihovi posesti je ostal do konca 2. svetovne vojne.
Leta 1811 je kupil dvorec Leslie v Gradcu, v katerem je nadvojvoda Ivan ustanovil deželni muzej. Bil je tudi med ustanovitelji risarske akademije v Gradcu leta 1819 in podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov.
Poročen je bil z baronico Mariano Gall Gallenstein, s katero je imel sina Ignaca Marijo III. Attemsa.
Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
22. januar 1644
IZ MATIČNIH KNJIG IZVEMO ZA ŠE ENEGA BISTRIŠKEGA UČITELJA
22. januarja 1664 je kaplan Miha Grantol v Bistrici krstil nezakonsko hčer nezapisanega očeta in njegove priležnice Marije Rebrovič. Botra sta bila Pavel Repnik, bistriški učitelj (ludirector) in gospodična Suzana Telaher.
VIR: Koropec, Jože: Matične knjige iz 17. stoletja za župnijo Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 40
