25. februar
Danes goduje SERGIJ
Ime Sergij je različica imena Sergej, ki izhaja iz latinskega imena Sergius. To je bilo starorimsko rodovno ime z nejasnim pomenom in so ga Rimljani verjetno dobili od sosednjih Etruščanov. Prek grške oblike Σεργιος (Sérgios) je ime prišlo tudi v Rusijo, kjer je postalo popularno po zaslugi svetnika Sergija Radoneškega.
Moške različice imena: Sergi, Sergij, Sergija, Sergije, Sergijo, Sergio.
Ženske različice imena: Sergeja, Sergija.
25. februar
SLOVENSKO UMETNIŠKO DRUŠTVO SAVA RAZSTAVLJA NA DUNAJU
25. februarja 1904 so v Mietkejevi galeriji na Dunaju odprli razstavo slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Mateja Sternena, Matije Jama in Ivana Groharja).
Poželi so velik uspeh in prodali nekaj slik.
Na tej razstavi je skupina slovenskih impresionistov tudi prvič nastopila pod skupnim imenom Umetniški klub Sava. Pod tem imenom so do prve svetovne vojne razstavljali še v Beogradu, Sofiji, Trstu, Zagrebu, Varšavi, Krakovu in Rimu.
Razstava leta 1904 na Dunaju je pomenila nov začetek in potrditev. Dunajska kritika je priznala njihovi umetnosti samoniklost in izraz slovenstva.
PO ZGODOVINI SLOVENSKE BISTRICE
S sprehodom po Slovenski Bistrici lahko spoznate njeno zgodovino. Kakor svetujejo v TIC Slovenska Bistrica, kjer je popisanih še veliko drugih zanimivih poti in doživetij, je najbolje pričeti v Bistriškem gradu, ki je osrednji, mestni in občinski kulturni center. Vodniki vas bodo popeljali v preteklost teh krajev in seznanili z različnimi zgodbami, s katerimi sta povezana grad in mesto. Ogledali si boste lahko številne stalne razstave, spominske sobe in čudovite grajske prostore. V neposredni bližini gradu je urejen grajski park, ki so ga po francoskem vzoru vrtnega oblikovanja zasadili prvotni lastniki, grofje Vettri. Največja znamenitost parka je gabrov drevored, eden najstarejših v Evropi. Nedaleč stran je Grasslov stolp, ostanek nekdanjega mestnega obrambnega sistema. Iz gradu se lahko odpravite do mestnega središča, Trga svobode, ki ga obdajajo dobro ohranjene enonadstropne stavbe. Trg je lep primer staromestne trške arhitekture.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Notranje grajsko dvorišče (Aleš Kolar)
MILAN ROMIH NA FESTIVALU GORNIŠKEGA FILMA
Milan Romih je svojo alpinistično pot in knjigo Skozi trave oblakov (www.skozitraveoblakov.si) predstavil v torek, 25. februarja, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predavanje je bilo v okviru 14. Festivala gorniškega filma, ki je potekalo med 24. februarjem in 1. marcem v več slovenskih krajev, in je ponudilo teden navdihujočih zgodb iz zakladnice gorskega sveta, dih jemajočih pustolovščin v navpičnici, spoznavanja skrivnostnih gorskih kultur in premisleka ob naravovarstvenih sporočilih. Nekaj filmov je bilo na ogled tudi v Kinu Slovenska Bistrica.
VIR: Zvezdana Bercko, Večer
FOTO: Nekoč, davno tega, v Dolini smrti. A spomini so še živi (Osebni arhiv)
25. februar 2018
DOBRODELNI KONCERT ZA LUKO BRAJLIHA
Kulturno-umetniško društvo Janko Živko Poljčane vabi na dobrodelni koncert za Luko Brajliha, štiriletnega fanta iz Poljčan s cerebralno paralizo. Na koncertu, ki bo danes, v nedeljo, 25. februarja, ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane, bodo nastopili: ansambel Poskočni muzikanti, Godba na pihala KUD Janko Živko Poljčane, Tamburaši Kavkler KUD Janko Živko Poljčane, FD Košuta Poljčane, Vrtec Otona Župančiča – enota Poljčane in OŠ Kajetana Koviča Poljčane.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
25. februar 2009
»DRUŽENJE IN USTVARJANJE Z VARUŠKO NANO«
Predstavitvena delavnica z varuško Nano
»V gradu v Slovenski Bistrici sem doma, le zakaj bi kam drugam odšla. Rada smeh in red imam ter veliko lepega narediti znam!«
Vabim te, da se mi pridružiš v sredo, 25. februarja in v četrtek 26. februarja ob 10. uri v prostorih gradu Slovenska Bistrica, kjer bo veselo, ustvarjalno in poučno.
Navdih za ustvarjanje bomo iskali v pisanih zbirkah, ki so razstavljene v prostorih gradu in črpali ideje iz zakladnice slovenjebistriške dediščine.
VIR: Silvo Husu: Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Varuška Nana (Grajski stolpec)
NOVI KAMNOLOMI V POLJČANAH
Uničenje narave brez primere
V dolini potoka Bela, tik ob cesti, ki vodi iz Poljčan v Rogaško Slatino, v zadnjih tednih javnost, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, predvsem pa prebivalci Poljčan zgroženo opazujejo, kako z namenom odpiranja novega kamnoloma padajo mogočna, več desetletij stara drevesa.
Lastnik gozda grobo posega na območje občutljivih varovalnih gozdov, ki nižje ležeče predele varujejo pred plazovi, rušenjem kamenja in hudourniki. Pred dnevi je bilo na območju posekano precejšnje število dreves – vsekakor nekajkrat več, kot bi jih bilo treba odstraniti za gradnjo gozdne ceste, za katero ima investitor tudi soglasje. Pa se očitno ne gradi gozdna prometnica. Vsakomur, ki se je v teh dneh peljal proti Rogaški Slatini, je jasno: v dolini, daleč od oči, nastaja nov kamnolom. Uničen je gozd, katerega pomen je neprecenljiv. Drevesa, ki so desetletja vztrajala na strmih in s hranili revnih tleh ter se borila za obstanek, so posekana. In ne samo to. Izruvani so štori, odstranjene korenine in ruša. Kamen je razgaljen in čaka, da težki stroji zarežejo vanj. Da se prične izkoriščanje kamna, da se minira, ruši, uničuje! Skratka, da se odpre še en kamnolom več!
Na društvo za varstvo okolja Vintgar so se obrnili krajani Poljčan, ki ostro nasprotujejo odpiranju novih kamnolomov. Vsi, ki smo naravovarstveno ozaveščeni in nas skrbi, v kakšnem okolju živimo, imamo pravico soodločati o posegih, ki imajo negativen predznak za ljudi in za naravo. Navsezadnje pri reševanju tovrstne problematike ni nepomembna vloge občine Slovenska Bistrica. Ali bo držala obljubo, da v dolini Bele ne bo novih kamnolomov, kot je že pred časom obljubila prebivalcem Poljčan, oziroma ali bo glede tako pomembnega in perečega vprašanja izveden referendum?
Na inšpekcijske službe, gozdarske in okoljske, so bile v preteklih dneh poslane številne prijave. Sedaj naj pristojni inšpektorji ocenijo, kolikšna škoda je bila povzročena s posegom, in ustavijo že začeta dela. O inšpekcijskih službah se v zadnjem času precej piše in polemizira. Javnost želi biti obveščena o postopkih, ki jih vodijo. Zaradi počasnosti in neučinkovitosti posameznih služb v preteklosti so inšpektorji vse bolj pod drobnogledom nadrejenih. Tudi vlade.
Kako bodo tokrat ukrepale pristojne inšpekcijske službe
VIR: Vintgar, Društvo za varstvo okolja Slovenska Bistrica, predsednik Janko Predan, Večer
FOTO: Eden od kamnolomov v dolini potoka Bela (Wikipedija)
SANITARNA SEČNJA OB DRAVINJI
Končno korak naprej?
V Slovenski Bistrici so se ponovno sestali vsi, ki bi morali sodelovati pri urejanju doline Dravinje
Pogovorov o razumnem, tako ekološkem kot ekonomskem urejanju Dravinjske doline bo v slovenskobistriški občini letos še kar nekaj, saj snovalci kompleksnega razvoja mnogokje še povsem nedotaknjene doline vedo, da brez sodelovanja prebivalcev ob Dravinji svojih načrtov ne bodo mogli uresničiti, kot bi želeli. Kot pravi Irena Majcen, zadolžena za kmetijstvo v Slovenski Bistrici, hočejo z razgovori v krajih ob Dravinji ljudi pripraviti do sodelovanja in jim obenem z manj poplavno reko ponuditi tudi boljše življenje.
»Vodnoprojektivni biro Maribor zdaj pripravlja program celovite ureditve te doline, ob tern pa upošteva želje ljudi po čim milejših posegih v prostor. Končen dogovor glede ureditve dravinjske struge bomo morali doseči skupaj s Konjičani in Ptujčani. Na današnjem razgovoru smo ponovno govorili o najbolj nujnih delih na Dravinji, ki smo jih imeli zapisana že v naših lanskih načrtih, pa potem iz republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora ni bilo denarja zanje. Na Dravinji pri Makolah moramo čimprej poglobiti 700 metrov struge, skoraj vse obrežje Dravinje je potrebno sanitarne sečnje. Da ne bo poplav, bomo morali urediti tudi Jelovski potok na mestu, kjer se izliva v Dravinjo,« predstavlja najbolj nujna dela na vse bolj poplavni Dravinji Irena Majcen.
Kdaj bodo načrtovana dela na Dravinji tudi v resnici stekla, pa je, kot smo že omenili, odvisno od republiškega financerja.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Dravinja pri Studenicah (Wikipedija)
„INFORMATOR” ZA MLADE
Pred dnevi je izšla prva številka glasila mladih iz občine Slovenska Bistrica — Informator. V glasilu so posebno mesto namenili aktivnosti brigadirjev, ustanovitvi kluba slovensko bistriških študentov v Ljubljani, ter vključevanju mladih iz osnovnih šol v osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
VIR: V. H., Večer
25. februar 1948
USTANOVLJENA LOVSKA DRUŽINA MAKOLE
Lovska družina Makole je bila ustanovljena 25. februarja 1948.
Skupna površina lovišča znaša 3676 ha od tega je lovne površine 3517 ha. LD gospodari s srnjadjo, divjim prašičem, muflonom in malo divjadjo. Lovišče je srednje gorsko od n.m.v. 250 m do 850 m.
V LD je včlanjenih 39 lovcev od katerih so še štirje lovski pripravniki. Z izobraževanji sta si 2 lovca pridobila naziv lovskega mojstra, 5 lovcev naziv lovskega čuvaja, deset lovcev ima opravljeno izobraževanje usposobljene osebe za prvi pregled mesa uplenjene divjadi in trije lovci naziv lovskega strelskega sodnika.
LD poseduje lovski dom, ki ga izdaja tudi zaključenim družbam. Kapaciteta doma je do 60 gostov. Dom se nahaja v neposredni bližina dvorca Štatenberg.
VIR: Sašo Veilguni, LD Makole; Spletna stran Lovske zveze Maribor
FOTO: Lovski dom LD Makole (Spletna stran Lovske zveze Maribor)
25. februar 1937
OBSOJENA
Kakor smo poročali, se je morala zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem 27-letna delavka Antonija Pirševa iz Lušečke vasi pri Poljčanah, ker je dne 1. novembra 1936 usmrtila svojega nezakonskega otroka neposredno po porodu. Radi tega je bila danes obsojena na 6 mesecev zapora.
VIR: Večernik
MESTNI IZZIVAČI
Ker so pri volitvi v Slovenski Bistrici na padali in insultirali slovenske kmečke volivce nahujskane nemške barabe, šli so štirje slovenski župani par dni pred volitvijo v kmečko skupino k županu bistriškemu, Stigerju in zahtevali, da poskrbi, da se ne bodo napadali, sicer bodo zahtevali od okrajnega glavarstva, da se prestavi volitev v drugi kraj. Stiger je ves zelen od jeze ugodil njih zahtevi in dal njih zahtevo v zapisnik.
VIR: Slovenec
MONŠTRANCO DALI POZLATITI
V spodnjepolskavski župnijski kroniki je zapisano, da so 25. februarja 1848, torej dan po požaru, ki je upepelil Cafutovo domačijo, dali pozlatiti monštranco in posrebriti dve luči v kapeli v zahvalo svetemu Florijanu. Po ustnem izročilu je Marija Cafuta zjutraj pred požarom nekam odnesla v predpasniku skrinjo z denarjem in jo skrila, a je pozneje niso več našli. Morda je med požarom ter pozlatitvijo in posrebritvijo predmetov v cerkvi kakšna povezava.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 146
25. februar 1310
PEČAT IZ DRUGE POLOVICE 13. STOLETJA – JE BILA BISTRICA MESTO ŽE PRED LETOM 1297?
Najstarejša podoba kasnejšega grba Bistrice je na pečatu iz druge polovice 13. stoletja, ohranjenem prvič na listini, z dne 25. februarja 1310.
V osrednjem delu okroglega pečata je spredaj spodaj sorazmerno (2:1) nizko mestno obzidje s petimi cinami (zobčastimi nadzidki). Sredi obzidja so trije polkrožni romanski vratni oboki, od katerih je srednji širši od stranskih. Vrata ali mrežne zapore niso vidne. Za tem obzidjem je v sredini visok stolp, ki ima v sredini okno, katerega polkrožni obok deli v dva dela. Na vrhu stolpa je daleč navzven segajoča galerija s širokimi cinami, ki izpolnjuje zgornji polkrožni del pečatne sredine. Ob straneh tega osrednjega stolpa sta manjša stolpa s širokima, navzven segajočima policama in po tremi polkrožnimi okrasi (oboki?), na vrhu pa koničasti strehi iz več zloženih stranic ter velikima kroglama na vrhu. Celotna podoba obzidja in stolpov je zasnovana strogo simetrično. Taka podoba obzidja in stolpov je značilna za mestne pečate 13. in 14. stoletja. Kaže predvsem na to, da je mesto že bilo obdano z obzidjem in stolpi. To je tudi glavna razlika med mesti in trgi, ki običajno niso bili obzidani.
Pečat meri v premeru okoli 40 mm ima ob obodu med dvema bisernatima robovoma napis: † SIGILLVM – CIUIVM – DE – VEVSTRIN (tj. PEČAT MEŠČANOV BISTRICE). Tudi po analogiji s pečati drugih krajev, ki so bili v tem času že zanesljivo mesta, in so imeli v svojem pečatu enak napis (npr. Dunajsko Novo mesto ali Gradec), lahko trdimo, da gre za pečat meščanov Bistrice in da je bila Bistrica mesto vsaj že pred letom 1297.
Dokaz, da je Bistrica postala v tem času že mesto, je torej posreden, izpričan le po obstoju in rabi mestnega pečata. Sicer se Bistrica kot mesto omenja prvič v letu 1309, v Avstrijski rimani kroniki, predvsem pa sta tu pomembni listini z dne 25. februarja 1310 in 12. marca 1311.
VIR: Božo Otorepec: Grb mesta Slovenske Bistrice, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 26
FOTO: Pečat mesta (Slovenske) Bistrice iz druge polovice 13. stoletja (Zbornik občine Slovenska Bistrica II., str. 25, 26)
