26. februar

Podjetju Maks-Invest energija iz Slovenskih Konjic, ki ga obvladuje Marko Davorin Kokol, se načrt, da bi v naselju Kalše služilo z vetrno energijo, očitno ne bo izšel. Potem ko je kar precej krajanov tega malega zaselka v občini Slovenska Bistrica vztrajno nasprotovalo postavitvi male vetrne elektrarne, so jim zdaj prikimali še uradniki. Upravna enota Slovenska Bistrica je napovedala, da gradbenega dovoljenja, za katero je v imenu investitorja zaprosila odvetniška družba Francija Matoza, ne bo izdala. Skupina krajanov iz Kalš je vesela. Investitor je brez besed. Investitor je zavajal in prikazoval napačne podatke Potem ko so podrobno proučili projektno in drugo dokumentacijo Maks-Investa energije, zakonodajo, argumente krajanov in drugih udeležencev v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, so bistriški uradniki ugotovili, da vloga za gradbeno dovoljenje ne izpolnjuje predpisov v več točkah. Iz dokumenta, ki ga je UE Slovenska Bistrica izdala 23. februarja, je mogoče razbrati, da je investitor zavajal in prikazoval napačne podatke. Med drugim je nepravilno prikazal moč vetrnice (tip Vensys 82), češ da ima nazivno moč 0,999 MW, čeprav podjetje Vensys izdeluje vetrne elektrarne z najnižjo močjo 1,5 MW. Četudi bi vetrnica bila programirana na nižjo moč, so gabariti objekta (višina stolpa in lopatic) za območje sredi gozda, kjer bi stal, predimenzionirani. Investitor naj bi bil zavajal tudi z velikostjo zemljišča oziroma gradbišča, na katerem bi bil poseg v prostor. Na oddelku za kmetijstvo in okolje, ki ga vodi Sonja Dežman Nemec, so presodili, da je vetrna elektrarna zasnovana preblizu stanovanjskim objektom, pri čemer je treba upoštevati zvočni vpliv in (ne)varnost, ki izvira iz delovanja vetrnice (žled, kosi ledu ipd.). Razdalja do najbližje hiše je namreč 160 metrov, znotraj 500 metrov je kar 20 stanovanj, čeprav je priporočljiva splošna praksa, ki jo navaja ministrstvo za okolje in prostor, da naj bo odmik 700 metrov.
Veselje krajanov z grenkim priokusom
Direktor in lastnik Maks-Invest energije Marko Davorin Kokol stališč upravne enote, na katere se lahko odzove v 30 dneh, za Večer ni želel komentirati, češ da mu odvetnik še ni posredoval dokumenta. Lea Ornik, krajanka Kalš, je v imenu vseh, ki so opozarjali na sporno vetrno elektrarno (tudi z neuspešnim referendumom), povedala, da so veseli odločitve upravne enote. Tudi zato, “ker je zelo korektno vodila postopek, upoštevala pomisleke, pripombe, raziskala področje postavitve vetrnih elektrarn, za katero ni zakonodaje, in preštudirala prakso v tujini. Veseli smo, da je prevladal razum. Čeprav ima odločitev grenak priokus, saj smo na dejstva s konkretnimi argumenti opozarjali svet krajevne skupnosti (Šmartno na Pohorju, op. p.), ki pa nam ni prisluhnil.” Če bo investitor oporekal uradni odločitvi, kar pričakujejo, pravi Ornikova, “bomo vztrajali. Če bo potrebno, tudi s postopki na sodišču.” Društvo Alpe Adria Green, ki je krajanom pomagalo s strokovnimi interpretacijami in bilo v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za vetrnico na Kalšah vključeno kot stranski udeleženec, izpostavlja, da že leta opozarjajo “ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za infrastrukturo, ki je pobudnik umeščanja vetrnih elektrarn, da so prebivalci brez pravne zaščite, saj za umeščanje teh industrijskih objektov kjerkoli ni predpisov. Kratkovidna politika poslancev je odločila, da je male vetrne elektrarne do 1 MW dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih v poenostavljenem postopku. A tak kolos ni majhen. Gospodarska pobuda je sicer svobodna, vendar ima hkrati vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja.”

VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Želja, da bi v Kalšah postavil vetrno elektrarno, se Maks-Invest energiji precej maje (Andrej Petelinšek)