28. april
Danes goduje PETRA
Ime Petra je ženska oblika imena Peter, ta pa izhaja iz latinskega imena Petrus. Le to pa izhaja iz latinske in grške besede petra v pomenu besede »skala«, prevedeno iz aramejskega imena Kefa, ki tudi pomeni »skala«.
Moške oblike imena:Pera, Perica, Perko, Pero, Petar, Petček, Petja, Petjan, Petko, Petre.
28. april
SVETOVNI DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
Mednarodna organizacija dela (ILO) je razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu v spomin na vse delavce, ki so se pri delu poškodovali, postali invalidi ali celo izgubili življenje. Navedenega dne namreč sindikalna gibanja po vsem svetu tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Namen te vsakoletne kampanje je dodatno spodbuditi prizadevanja za varnejše, bolj zdravo in dostojno delo na globalni ravni.
ZAHODNA OBVOZNICA ODPRTA ZA PROMET
Naložba v slovenjebistriško zahodno obvoznico, ki bo mestnemu središču prinesla prometno razbremenitev, je stala 4,5 milijona evrov
Zahodna obvoznica v Slovenski Bistrici je od preteklega konca tedna odprta za promet. Dvopasovna cesta s kolesarsko stezo in stezo za pešce na obeh straneh je dolga 1,3 kilometra, uredili so tudi križišča in odvodnjavanje padavinskih in odpadnih voda. Kmalu bodo dokončali še priključne ceste. Zahodno obvoznico je gradilo podjetje GMW iz Turjancev, investirala pa jo je direkcija za infrastrukturo. Naložba je vredna 4,5 milijona evrov. Pomembno pridobitev so namenu predali Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, slovenjebistriški župan Ivan Žagar in Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor podjetja Impol. “Otvoritve zahodne obvoznice smo resnično zelo veseli. V prvi vrsti zato, ker to pomeni, da bo mestno jedro razbremenjeno težkih tovornjakov, zagotovo se bo izboljšala tudi ekološka slika, hrupa bo manj in prometna varnost se bo večja. Po drugi strani je odpravljen tudi problem energetske oskrbe našega največjega podjetja v občini, Impola. Z otvoritvijo druge etape obvoznice delo še ni končano, čim prej moramo začeti graditi tretjo etapo, da se bomo izognili prometnim zamaškom na Ljubljanski cesti. Upam, da bo ta tretja etapa zagnana in končana hitreje, kot se je to dogajalo pri drugi etapi,” je povedal župan Ivan Žagar. Z obvoznico je podjetje Impol dobilo tudi kablovod, s katerim si bodo zagotovili večjo energetsko stabilnost oziroma dovolj električne energije za nemoteno proizvodnjo. “Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k dokončanju druge etape zahodne obvoznice, s katero je skupina Impol pridobila tudi težko pričakovani in nujno potreben kablovod. Ta bo Impolu zagotovil dovolj električne energije, to pa nam bo omogočilo tudi nadaljnjo rast. Za prihodnost imamo velike cilje in s tem kablovodom jih bomo lahko uresničili,” napoveduje Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor Impola. “Investicija je dober zgled odličnega sodelovanja med podjetjem, občino in državo. Z dobro infrastrukturo na lokalnem nivoju lahko tudi gospodarstvo posluje bolje, kar pomeni razvoj gospodarstva, več delovnih mest in podobno,” pa je ob odprtju poudaril minister Jernej Vrtovec.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Od leve: Andrej Kolmanič, Jernej Vrtovec in Ivan Žagar ob nedavnem odprtju ceste (Občina Slovenska Bistrica)
IZ BARA NASTAJA LEPOTNI SALON
Iz kar nekaj gostinskih lokalov v Slovenski Bistrici nastajajo poslovni prostori za druge, predvsem storitvene dejavnosti. Tudi na Trgu svobode 10 (poleg prodajalne s pohištvom), v pritličju meščanske hiše na vogalu, ki je bila zgrajena leta 1900. Iz nekdanjega Center bara, ki je tudi zunaj vabil mimoidoče in lastnike nekaterih tamkajšnjih lokalov na kavo na prikupno mestno teraso, o kateri se Bistričani že nekaj časa sprašujejo, kaj novega bo tam, ureja lokal sedanji lastnik Dejan Džambić s Pragerskega. Lokal je pred dobrimi tremi leti kupil od Bistričanke Branke Šetar, takratne lastnice bara. “Lokal je v moji lasti, terasa pa je v lasti Občine Slovenska Bistrica. Za nakup sem se odločil, ker je to dobra lokacija,” je povedal. Zdaj z opleski ureja notranjost lokala, ki meri dobrih sto kvadratnih metrov, v njem pa bo lepotni salon – frizerstvo, manikira, pedikura. Dejavnost bo potekala preko najemnikov, ki imajo svoje samostojne dejavnosti. Z najemniki se dogovarjajo in to so v glavnem Bistričani, je še razkril. Lastnik bo lokal opremil za omenjene dejavnosti. “Čez približno 14 dni bomo začeli pleskati fasado, z občino pa se dogovarjamo, kdo bo saniral teraso. Rad bi jo uporabljal za naše stranke, ki bodo čakale na storitve, na terasi bi posedele in tam bi namestil tudi kavni avtomat. V tem primeru bi teraso saniral jaz,” je razložil Džambić in dodal, da bodo njihove stranke imele tudi zagotovljena brezplačna parkirna mesta na dvorišču za trgovino s pohištvom. Dejavnost naj bi začela delovati čez poletje.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Lokal, kjer je bil več let Center bar, ureja novi lastnik v lepotni salon, o obnovi občinske terase pa se še dogovarjajo (Irena Brdnik)
ŠOLO V VOŠNJAKOVI BODO PRODALI
Občina Slovenska Bistrica ima dopolnjen prostorski načrt, v katerem so nakazane možnosti za odpiranje kamnolomov v dolini Bele
Na zasedanju bistriškega občinskega sveta je bilo pričakovati, da bo v ospredju zanimanja drugo oziroma zadnje branje odloka o prostorskem načrtu občine Slovenska Bistrica. Odlok namreč odpravlja nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče RS, povezane pa so z odpiranjem kamnoloma v dolini Bele v krajevni skupnosti Poljčane. Ustavno sodišče je po pritožbi lastnika kamnoloma Stanislava Haceta ugotovilo, da občinski svet pri sprejemu prostorskega načrta ni upošteval vseh predpisov in zakonov in da mora zaradi tega spremeniti prostorski načrt. Po sprejetju odloka bo možno v dolini Bele izkoriščati dolomit.
Za spremembo odloka o prostorskem načrtu je glasovalo 17 svetnikov, proti pa šest. Stane Kovačič, svetnik in predsednik KS Poljčane, je povedal, da bo glasoval proti zato, ker v Poljčanah nimajo mnenja ljudi. Prepričan je, da bi bilo treba pred odpiranjem novih kamnolomov izvesti javnomnenjsko raziskavo. Mnenje o kamnolomu je izrazil tudi svetnik Edvard Lepoša, ki je rekel, da se zavzema za spremembo prostorskega načrta, ne pa za kamnolome, kot ga nekateri napačno razumejo. Nekoliko vročo razpravo je spodbudil program dela občinskega sveta v tem letu. Jože Jerovšek je predlagal, da se v program dela uvrsti poimenovanje ulice ali trga po Jožetu Pučniku. Njegov predlog je sicer star že dve leti, a še vedno leži v predalih občinske uprave. Bojan Fajs je rekel, da je treba upoštevati program dela občinskega sveta in pravila, ki jih zahteva tako poimenovanje. Jerovšek mu je odvrnil, da postopek imenovanja bolj ali manj zavira občinska uprava, ki ne upošteva njegovih predlogov, svetniška skupina SDS ne bo več dolgo čakala na uveljavitev predloga, je še dodal. Ker so občinski svetniki imenovali nove člane zdesetkane komisije za poimenovanje ulic, trgov in naselij, je pričakovati, da bo Pučnikovo ime svoj domicil v Slovenski Bistrici dobilo ob 16-letnici, in ne ob 15-letnici slovenske države.
Občinski svet je razpravljal še o urejanju prostora v ureditvenem območju Pragersko in Poljčane ter sprejel odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Boldirev Pragersko. Na tej lokaciji naj bi zgradili 12 individualnih stanovanjskih zgradb, v katerih bo stanovalo okrog 50 ljudi. Svetniki so sprejeli še sklep, da se po ukinitvi dislocirane enote OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica poslopje v Vošnjakovi ulici proda. To naj bi se zgodilo takrat, ko bo v mestu zgrajena nova osnovna šola, kupnino bo od države dobila občina, v Slovenski Bistrici pa predvidevajo, da se bo v staro šolo preselila upravna enota.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Umrl je zgodovinar in publicist JOŽE KOROPEC
Prof. dr. Jože Koropec se je rodil 17. marca 1923 v Bukovcu nad Zgornjo Polskavo očetu Ivanu Koropcu in materi Mariji, rojeni Samuh.
Osnovno šolo je obiskoval na Zgornji Polskavi. V letih 1935‒40 je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Maturiral je leta 1946. Isto leto se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani (skupina zgodovina‒zemljepis). Diplomiral je leta 1948.
Po diplomi je do leta 1954 služboval na gimnaziji v Črnomlju, nato do leta 1959 na klasični gimnaziji v Mariboru in do leta 1963 na Prvi gimnaziji v Mariboru. Od leta 1960 je bil pogodbeni profesor za narodno zgodovino na oddelku ljubljanske višje pedagoške šole v Mariboru, nato na Pedagoški akademiji Maribor, kjer je leta 1963 nastopil kot redni profesor.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1967 končal študij III. stopnje, leta 1970 pa je bil promoviran za doktorja zgodovinskih ved. Leta 1972 je habilitiral za docenta in leta 1978 za izrednega profesorja.
Od leta 1965 je bil glavni in odgovorni urednik ‘Časopisa za zgodovino in narodopisje’. Sodeloval je na raznih strokovnih srečanjih doma in v tujini.
Objavil je vrsto znanstvenih razprav, študij in monografij, največ iz srednjeveške slovenske zgodovine, zlasti s področja agrarne zgodovine in kmečkih uporov.
V arhivu v avstrijskem Gradcu je odkril listino iz leta 1311, v kateri se Slovenska Bistrica prvič posredno omenja kot mesto.
Jože Koropec je umrl 28. aprila 2004 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
OCENA PREDSTAVE S SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN V LJUTOMERU
Srečanje je začela Dramska skupina DPD Svobode Slovenska Bistrica z duhovito satiro Ervina Fritza Kralj Malhus, ki je nastala pred 14 leti, a je še nadvse aktualna.
V zgodbi o kralju, ki je mladostno zaljubljen, proti njemu pa je zasnovana zarota, kjer nastopata anarhistki, ki sta obenem kraljevi policijski oficirki z duhovičenjem, poigravanjem s politično aktualnostjo. Izkušena režijska roka Štefana Žvižeja je uspešno in domiselno vodila pomlajene vrste Bistriške Svobode na lepi, funkcionalni sceni (Št. Žvižej) v zgodovinskih stiliziranih kostumih.
VIR: Janez Kalin, Večer
Z RADARJI PROTI TOČI
Občine Maribor, Slovenska Bistrica, Lenart, Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož naj bi ustanovile medobčinski sklad za obrambo proti toči
Kmetovalci mariborskega področja so dalj časa zahtevali organizacijo učinkovite obrambe proti toči, ki je v nekaterih drugih republikah dosegla lepe uspehe.
Zategadelj je republiška gospodarska zbornica sklicala v Mariboru informativni sestanek o ustanovitvi medobčinskega sklada za obrambo proti toči. Sestanka so se udeležili predstavniki občinskih skupščin mariborskega področja, predstavniki občin Murska Sobota, Lendava in Slovenske Konjice kot opazovalci ter predstavniki večjih kmetijskih organizacij s tega področja.
Po investicijskem načrtu za obrambo proti toči bodo kupili tri radarje, ki bodo pokrivali celotno področje. nove in močnejše rakete, ki imajo doseg od 5000 do 6000 metrov, nekaj sredstev pa bodo potrebovali za instruktažo in izobraževanje strelcev. Za vse predvidevajo okoli 900.000 dinarjev. Občinske skupščine pa morajo do 15. junija sporočiti, ali bodo prevzele vsaka del stroškov za izvedbo tega načrta. Letos je v ta namen predvidela sredstva
samo mariborska občinska skupščina, s pristankom ostalih občin na participacijo pa bodo najeli kredit, tako bi lahko obramba proti toči redno delala že prihodnje leto.
Letno bi veljale rakete In obrambna služba okoli 10 dinarjev po ha zemljišča. To pa ni visok strošek, če pomislimo, koliko škode lahko preprečimo s tako službo. Predvidevajo, da bodo morali kmetje za vinograde in sadovnjake plačati več, za gozdove In travnike pa manj. Obramba proti toči se izplača. To lahk0 pove podatek, da v Sovjetski zvezi tako preprečijo letno okoli 90 odstotkov škode.
Letošnja obramba proti toči pa bo skoraj enaka kot lani. Tako bo zaščiten levi breg mariborske občine, na desnem bregu pa bodo zaščitili še Limbuš, Razvanje in Pekre.
VIR: N. Š., Večer
Umrl je trgovec in gostilničar IVAN KOS
Ivan Kos se je kot prvorojenec rodil 24. avgusta 1880 v Kostanjevcu očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Ozimič. Kasneje sta se rodila še brat Franc in sestra Jerica. Starši so nato v Visolah kupili majhno kajžo z nekaj obdelovalne zemlje.
Osnovno šolo je obiskoval na Velikem Tinju, zadnji razred je končal v Slovenski Bistrici. Oče ga je dal v uk v trgovino z mešanim blagom Kopač v Slovenski Bistrici. Nekaj časa je bil pomočnik, nato pa je z znanjem nemščine odšel v Köln (Nemčija). Zaposlil se je v judovski veletrgovini z železnino. Bil je tik pred tem, da napreduje, vendar se je raje vrnil v domovino.
Na Šmartnem na Pohorju je kupil prvo trgovino in se poročil z Ano, rojeno Klinc. V zakonu se jima je rodila hči Minka.
Leta 1917 je kupil gostilno in trgovino Kos v Šolski ulici (nasproti grajske pristave, zdaj Partizanska ulica, op. ur.) v Slovenski Bistrici, nato še kmetijo v Visolah.
Hkrati s trgovanjem in gostinstvom je začel delovati tudi na družbenem področju. Ker so se nemški obrtniki združevali v močnem cehu, je kot protiutež začel iskati slovenske somišljenike (trgovec Čar Ivan, oče Janka Čara, župnik Ivan Šolinc). Ti so podpirali mlade Slovence, jim pomagali na samostojni poti, izobraževali dekleta kot šivilje, kuharice in natakarice ter zaposlovali kot perice ali varuške.
Bil je tudi neutruden borec za slovenskega kmeta po vzoru Josipa Vošnjaka. Imel je izredno sposobnost vodenja in tako postal predsednik Obrtniške zbornice in Čebelarskega društva. Ustanovil je posojilnico in hranilnico na Kolodvorski ulici.
Leta 1934 je bil župan Slovenske Bistrice, za tem mandatom pa je postal župan za okolico Slovenske Bistrice in v tem času močno posodobil infrastrukturo. Leta 1937 je bil skupaj z župnikom Ivanom Šolincem in trgovcem Ivanom Čarom pogodbeni podpisnik za graditev Slomškovega doma.
Leta 1943 je bil zaprt v Starem piskru v Celju, od koder ga je pred ustrelitvijo rešil prijatelj, avstrijski general Waldmeister. Po končani 2. svetovni vojni se je zaradi verskega in političnega prepričanja umaknil iz javnega udejstvovanja in se preselil na kmetijo v Visole.
Ivan Kos je umrl 28. aprila 1968 v Visolah, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
ZD SLOVENSKA BISTRICA PREVZAME PTD
V Pokrajinskem arhivu v Mariboru hranijo zapisnik o predaji protituberkuloznega dispanzerja (PTD) v Slovenski Bistrici z dne 28. aprila 1955.
Dr. Kurt Welle in medicinski sestri Vida Borovnik ter Francka Kovač so sestavili zapisnik, v katerem je zapisano, da preneha delovno razmerje dr. Kurtu Welleju, ki dne 30. 4. 1955 predaja dispanzer z vso medicinsko dokumentacijo dr. Radšlu. Prostori PTD so bili takrat v slovenjebistriškem župnišču. Dolga leta je dispanzer vodil dr. Radšel, z niim pa so delale sestre: Olga Tomažič, Marija Pipenbaher in Tončka Prešeren.
V prostore zdravstvenega doma se je PTD preselil po izselitvi lekarne leta 1974.
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 17
PGD SLOVENSKA BISTRICA PRVIČ POSREDUJE PRI PROMETNI NESREČI
28.aprila 1946 so se bistriški gasilci prvič soočili s prometno nesrečo, ko so nudili “pomoč ranjenim velike avtomobilske nesreče”. Tovornjak poln ljudi, se je vračal z mitinga na Pohorju pod Sp. Prebukovjem pa so mu odpovedale zavore. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Nanje še danes spominja tam postavljen lesen križ.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
SLOVESNO ODPREJO NEMŠKO ŠOLO NA PRAGERSKEM
Med nemško okupacijo pouk na Pragerskem ni tekel redno. Zadnje dni aprila 1941 je šolo prevzel učitelj Ottfried Fleiseler in 28. aprila so ob prisotnosti župana Jakoba Potočnika ter nekaterih Nemcev in nemčurjev slovesno odprli nemško šolo, v kateri so poučevali izključno v nemškem jeziku. Poleg upravitelja so bile na šoli zaposlene še Herta Rapfl, Hermina Leitgeb, Elpeida Klein, nekdanja jugoslovanska učiteljica Justa Gorjanc in Marija Schlugi.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 214
POČITNIŠKI DOM KRALJICE MARIJE PRI SV. MARTINU NA POHORJU
Mariborski večernik Jutra je 28. aprila 1934 že pozival k oddaji prijav za letovanje otrok v Počitniškem domu Kraljice Marije:
Zopet bo kmalu šolsko leto za nami. Bližajo se počitnice, čas oddiha za našo mladino. Društveni odbor za Počitniški dom že pridno pripravlja vse potrebno za otvoritev sezone. Letošnja sezona se začne v sledečih terminih: I. skupina od 10. VI. do 9. VII.; II. skupina od 10. VII. do 8. VIII.; III. skupina od 9. VIII. do 7. IX. Upoštevajoč težke gospodarske in socialne razmere je odbor znižal oskrbnino od 600 Din za I. skupino na 510 Din, za II. in III. skupino pa na 540 Din.
Klimatske razmere doma so zaradi njegove najprimernejše nadmorske višine (850), zaradi južne lege in obširnih obdajajočih ga gozdov najugodnejše. Zdravstveni vplivi, ki krepijo in čvrstijo oslabele otroške organe, so taki, da jih ni najti podobnih v naši domovini. Združujejo ugodnosti planinskega položaja in morskega obrežja. Ozračje je nasičeno z izhlapki smrečnih kultur, ki najugodnejše vplivajo na čiščenje dihalnih organov. Zrak, poln ozona, širi grudi in draži na globoko vdihavanje. Atmosferska vlažnost je optimalna, solnce je zelo bogato ultravioletnih žarkov. Tem planinskim
zdravilnim vplivom pa prištevamo še one, ki jih imamo drugače le ob morski obali, t. j. stalno toda prav rahlo izmeno zračnih plasti, kar vpliva na organizem tako, da jači presnavljanje in zbuja izredni apetit in dalje učinke vode na telo v obliki pršnih in odprtih plavalnih kopeli v plavalnem bazenu.
Za preskrbo otrok je vsestransko preskrbljeno. Deca je pod cuječim nadzorstvom idealnih mladinoljubov-nadzirateljev. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta stalno v koloniji. Podrobne informacije za sprejem daje društveno tajništvo, Maribor, Strossmajerjev a ulica 30 I., Dečji dom, kjer se dobijo tudi prospekti. O pozarjamo, da pohitite s prijavami, kajti radi obetajočega vročega poletja in znižane oskrbnine bo kaj kmalu napolnjeno mladinsko letovišče v ultravioletnih solnčnih žarkih, bogatem, planinskem in zelenem Pohorju.
VIR: Mariborski večernik Jutra
FOTO: Počitniški dom kraljice Marije (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
Rodila se je HELENA POŽARNIK
Helena Ida Franciska Požarnik, klicali so jo Elza, se je rodila 28. aprile 1904 na Zgornji Bistrici (občina Slovenska Bistrica) očetu Francu Požarniku in materi Mariji Požarnik, rojeni Krainz.
Helena je bila po koncu vojne zaprta in kot žrtev povojnih pobojev neznano kdaj in kje umorjena.
VIR: biografski-sb.si
