28. avgust
Danes goduje AVGUŠTIN
Ime Avguštin izhaja iz latinskega imena Augustinus, ki ga razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Augustus. Ime Augustus v pomenu »vzvišeni« je bilo častno ime rimskih cesarjev.
Moški različici imena: Augustin, Avgustin.
Ženska različica imena: Avguština.
Narečni različici imena: Štine, Štinej.
28. avgust
BRONASTO ODLIČJE CANKARJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU
28. avgusta 1999 je skakalec v daljino Gregor Cankar na svetovnem prvenstvu v Sevilli osvojil bronasto odličje. To je bila sploh prva slovenska medalja na atletskih svetovnih prvenstvih.
Cankarjeva daljava osem metrov in 36 centimetrov je bila dovolj za tretje mesto, zmagal je Kubanec Ivan Pedroso (856 cm), drugi pa je bil Španec Yago Lamela (840 cm).
Daljava drugouvrščenega Španca je bila enaka slovenskemu rekordu, ki ga je Cankar postavil leta 1997 na mitingu v rodnem Celju. Ta velja še danes.
Cankar je slovenske barve branil tudi na treh olimpijskih atletskih turnirjih, leta 1996 v Atlanti, leta 2000 v Sydneyju in leta 2004 v Atenah. V finale se je prebil le v Atlanti, zasedel pa je šesto mesto.
KLEMEN ŠPANRING DRŽAVNI PRVAK
V soboto, 28. avgusta 2021, je v Migojnci – Bukovici potekalo Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih (mlajše kategorije). Odličen bistriški gorski tekač, član Atletskega društva Slovenska Bistrica, Klemen Španring, je osvojil naslov državnega prvaka v mladinski konkurenci. V absolutni konkurenci je prav tako bil prvi.
VIR IN FOTO: Bistričan.si
V OKVIRU SIMPOZIJA FORMA VIVA MAKOLE 2015 TUDI RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PALETA
V petek, 28. avgusta, je v okviru predstavitve 13. Mednarodnega kiparsko slikarskega simpozija Forma viva Makole 2015 Likovno društvo Paleta iz Slovenske Bistrice v Galeriji pri babici Mimi v Podovi odprlo likovno razstavo svojih članov.
Svoja dela razstavljajo; Stanka Janžič, Stanka Reis, Svetlana Godec, Štefka Jesenek-Šeša, Toplica Ignjatović, Uroš Čož, Zvonka Male in Romana Stegne. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2015.
Člani Likovnega društva Paleta prihajajo iz Slovenske Bistrice. Društvo deluje šele dve leti. Že od vsega začetka jih uspešno vodi priznani akademski slikar magister Toplica Ignjatović. Nekateri člani se ob slikarstvu izražajo tudi v kiparstvu in keramiki. Pri slikanju uporabljajo akrilne in oljne barve.
Odprli so že nekaj skupinskih razstav. Večina tistih, ki razstavljajo svoja dela v Galeriji pri babici Mimi, sodeluje tudi na letošnjem 13. Mednarodnem simpoziju Forma viva Makole 2015. Razstavo v Galeriji pri babici Mimi je odprl župan občine Rače -Fram, Branko Ledinek.
V kulturnem programu je sodelovala skupina ljudskih pevcev in godcev Veseli prijatelji iz Majšperka, 17-letna jodlarka Dolores Pušaver iz Rogatca, pesnica Danijela Dacinger iz Makol in gledališki igralec Silvo Safran iz Maribora.
Člane likovnega društva Paleta je predstavil njihov mentor, akademski slikar Toplica Ignjatović. Program je povezovala Danica Safran. Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela KUD Forma viva Makole in občina Rače Fram.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
Umrl je ravnatelj in družbeno-kulturni delavec FRANC PLIBERŠEK
Franc Pliberšek se je rodil 14. septembra 1934 v Kalšah nad Zgornjo Polskavo.
Osnovno šolo je obiskoval na Šmartnem na Pohorju in na Zgornji Polskavi, nižjo gimnazijo pa v Slovenski Bistrici. Leta 1956 je končal Učiteljišče v Mariboru.
Med leti 1956−68 je z vmesno prekinitvijo zaradi služenja vojaškega roka v Bileči (Bosna in Hercegovina) deloval kot učitelj v šoli v Stopercah v Halozah, v Rušah, na Smolniku in na Šmartnem na Pohorju, kjer je od Avgusta Vidmarja prevzel mesto ravnatelja. To delo je opravljal do upokojitve leta 1995. Ukinil je kombiniran pouk in organiziral popolno osemletko. Za ukinitev dvoizmenskega pouka je od občinskih oblast izposloval potrebna finančna sredstva za preureditev vaškega zadružnega doma v šolske prostore, kjer so pridobili štiri nove učilnice, šolsko kuhinjo z jedilnico in upravne prostore, kasneje pa še za izgradnjo nove in sodobne šole. Odprtje nove šolske zgradbe je bilo leta 1982.
Vsa ta leta je skrbel za povezovanje šole z lokalno skupnostjo in pomagal pri razvoju Šmartnega na Pohorju. En mandat je bil tudi predsednik krajevne skupnosti. Angažiral se je za ureditev makadamskih cest v kraju in za gradnjo krajevnega telefonskega omrežja. Bil je tajnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) v kraju in dolgoletni predsednik Kulturo- umetniškega društva (KUD) Šmartno na Pohorju. Pod njegovim okriljem so delovale sekcije Frajhajmska godba (Simon Jurič), tamburaška skupina, ljudske pevke, folklorna skupina, gledališka skupina, ljudski pevci Vaberški fantje in ljudski godec, samouk, Hinko Sernc.
Angažiral se je pri organizaciji večletnega regijskega srečanja ljudskih pevcev in godcev.
Pliberšek se je leta 1975 preselil s Šmartnega na Pohorju v Slovensko Bistrico.
Umrl je 28. avgusta 2015 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
7. KOLESARSKI VZPON NA TRI KRALJE
7. vzpona na Tri Kralje se je na sončno nedeljo, 28. avgusta 2011, udeležilo 305 tekmovalcev in tekmovalk, najhitreje pa je z 14,1 km dolgo progo opravil lanski amaterski rekorder Gregor Tekavec. Vzpon je prekolesaril v času 36 minut in 24 sekund, kar je nov amaterski rekord. Sledila sta mu Jan Kresnik in Igor Kopše, ki so se skupaj z Dejanom Vračičem udarili v ciljnem šprintu. Najhitrejša ženska je bila Sara Frece s časom 50 minut in 3 sekunde.
VIR: Športno društvo Koštruni Tinje
FOTO: 7. kolesarski vzpon na Tri kralje (ŠD Koštruni Tinje)
STEKLARJI LUMINOSA POČASI DO PLAČ
Po skoraj treh mesecih je vodstvu in lastnikoma Steklarne Luminos, kjer je na občasnem čakanju že dolgo 60 delavcev od skupno 135 zaposlenih, uspelo zagotoviti plače za maj in tudi regres. Delavci so pokazali veliko razumevanja, saj jim ni vseeno za delovna mesta, četudi so slabo plačana. Kar nekajkrat so odpovedali stavko, direktor Darko Boršič pa jim je zagotavljal, da bodo iz najhujše krize za nekaj časa izšli, če jim bo država pomagala s kratkoročnim posojilom. Ta teden so ga dobili 500.000 evrov, zato bodo prihodnji teden delavcem izplačali še junijsko plačo.
A tegob še zdaleč ni konec, saj sta na vrsti še julijska in avgustovska plača. Po Boršičevih besedah imajo delo zagotovljeno za ves september, do konca leta pa morajo za ročne izdelke razsvetljavnega stekla poleg Italijanov zagotoviti še nekaj novih kupcev. Zaradi tradicionalnih italijanskih avgustovskih počitnic, ko tako rekoč ni mogoče dobiti nobenega naročila, bo v komerciali Luminosa zelo napeto predvsem septembra in oktobra. Vse kaže, da bo odslej v Luminosu dela največ za 70 delavcev, skoraj polovica pa bo morala na zavod za zaposlovanje.
VIR: Danilo Utenkar, Delo, Večerova dokumentacija, Večer
FOTO: SIOL
JESENI AMBULANTA ZA KRAJANE ZGORNJE POLSKAVE
V njej bodo čakalnica, previjalna soba, sestrska soba in ordinacija
Prebivalci Krajevne skupnosti Zgornja Polskava se že nekaj let borijo, da bi imeli na Zgornji Polskavi svojo ambulanto. Potem ko jim je v času samoprispevka pred šestimi leti pri dozidavi šole in telovadnice investicija spolzela skozi prste, bo v sodelovanju krajevne skupnosti z občino Slovenska Bistrica, Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica in KUD Gaj – Zgornja Polskava še letos realizirana. Izvajalci so namreč že začeli obnavljati prostore.
Ambulanta bo v zgradbi Kulturnega doma, ki je last KUD Gaj – Zgornja Polskava. Silva Pongračič, predsednica tega društva, je povedala, da bo ambulanti namenjenih 45 kvadratnih metrov prostorov v pritličju zgradbe, kjer ima zdaj prostore krajevna skupnost. V njej bodo imeli čakalnico, previjalno sobo, sestrsko sobo in ordinacijo, sanitarije bodo skupne. Njihova zdravnica bo Eva Mejač, dr. med., spec. spl. med., ki od januarja letos zdravi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, od letošnjega junija pa še v ambulanti na Šmartnem na Pohorju, kjer je nadomestila zdravnika Kurta Kanclerja, dr. med., je povedala Jožica Lešnik Hren, dr. med., direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. KUD bo prostore dal v najem zdravnici Evi Mejač, ki naj bi do takrat pridobila zasebno zdravniško koncesijo, za neprofitno najemnino.
Obnovo prostorov bo v celoti plačala občina Slovenska Bistrica iz rebalansa proračuna. Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica, je povedala, da bodo tej investiciji namenili 27 tisoč evrov, končana pa naj bi bila predvidoma konec oktobra. V zgradbi Kulturnega doma so še dvorana za prireditve in spremljajoči prostori za potrebe KUD-a ter prostori krajevne skupnosti. Dušan Kotnik, predsednik Krajevne skupnosti Zgornja Polskava pravi, da bodo svoje prostore po obnovi preselili v prvo nadstropje zgradbe.
VIR: Irena Brdnik, Večer
LETOS ŠE PRVI LETNIK
V tem šolskem letu bo v Slovenski Bistrici še mogoče obiskovati prvi letnik Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole Maribor. Kako bo z oddelki v prihodnje, je največ odvisno od vpisa v to šolo.
VIR: (ps), Večer
KRŠILCI UREDBE O DOGOVARJANJU ODKUPNIH CEN ZA ŽIVINO
Okrajni tržni inšpektorat je vložil pri javnem tožilstvu prijave zoper nekatere kmetijske zadruge ter mesarska podjetja, ki so kršila predpise o dogovarjanju odkupnih cen za živino.
To so: /…/ mesarija in KZ Oplotnica, podjetje »Mesnine« in KZ Slovenska Bistrica, /…/
Vse omenjene zadruge in mesarije so preplačevale živino, nekatere tudi za 40 dinarjev po kilogramu.
VIR: Večer
NAŠLI SO MRTVO
V petek, 28. avgusta 1931, zjutraj sta šla dva domačina iz Gačnika mimo sadovnjaka Julijane Herič. Julijana je bila sestra Frančiške, ki jo je Štefan Falež oropal pred sedmimi leti. Kmetica je ležala na tleh, mimoidoča pa sta mislila, da spi. Zato sta stopila bliže, da bi jo prebudila, a sta osupla ugotovila, da je mrtva. Okoli nje je bila mlaka krvi, njena glava je bila razmesarjena. Jasno je bilo, da je postala žrtev zločina. Strokovnjaki, ki so prišli na kraj zločina, so ugotovili, da ima prebito lobanjo. O storilcu pa ni bilo sledu. Orožniki so najprej osumili bližnjega viničarja Viktorja Bachmanna, a so ga kmalu izpustili, ker so na omarah v sobi Heričeve našli prstne odtise Štefana Faleža. Za njim so izdali tiralico. Po dobrih treh tednih je le prišel v roke pravice.
Priče so povedale, da se je Falež klatil po Šentilju in okolici tik pred zločinom; 28. avgusta je v Špilju prišel k neki ženski in jo prosil, če se sme pri njej obriti. Dovolila mu je, opazila pa je, da ima pri sebi nenavadno veliko jugoslovanskega denarja. Še preden se je Falež obril, je prišel po cesti, ki pelje mimo hiše, avstrijski orožnik. Ko ga je zagledal, je napol obrit pobegnil iz hiše in izginil.
V preiskovalnem zaporu v Mariboru je po daljšem obotavljanju le priznal, da je 28. avgusta 1931 v Gačniku umoril Julijano Herič. Ob rekonstrukciji zločina v Gačniku je tudi povedal in pokazal, kako je moril. Do domačije Heričeve je prišel okrog 23. ure, najprej šel nekajkrat okoli hiše, da bi ugotovil, kje lahko vdre. S pomočjo železnega droga, tako imenovanega teležnika za vpreganje volov, je odprl vrata na zadnji strani hiše. Ko je vstopil, pa je skoraj trčil v Julijano Herič, ki je očitno slišala, da nekdo hodi okrog hiše, vstala in s sekiro v rokah prežala na vlomilca. Prehitel jo je, zamahnil s teležnikom proti njej in jo zadel v glavo. Starka se je zgrudila, vendar se je še poskušala dvigniti, zato jo je udaril po glavi še dvakrat. Nato je njeno telo odvlekel v sadovnjak, se vrnil v hišo in začel iskati. Pobral je denar, kolikor ga je našel, iz vedra, v katerem je bilo meso v zabeli, pa je vzel kos svinjine. Prisvojil si je tudi moški suknjič, ki je visel v sobi. Še isto noč je pobegnil čez mejo v Avstrijo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 436–437
FOTO: Zaporniška fotografija Štefana Faleža (Pokrajinski arhiv Maribor)
OGNJENI KRST DOBRA DVA MESECA PO USTANOVITVI
Gasilsko ruštvo Zgornja Polskava je že 28. avgusta 1926, samo dobra dva meseca po ustanovitvi, doživelo ognjeni krst, ko je zagorelo pri Pristonikovih na Zgornji Polskavi. Na pobudo Mirka Kappla in Josipa Mohorka, je bil za 16. junija 1926 v gostilni Josipa Katza na Zgornji Polskavi, sklican ustanovni občni zbor gasilskega društva. Josip Mohorko in Ferdinand Mohorko sta kot dediča baronice Viljemine Post še isto leto odstopila gospodarsko poslopje, iz katerega je naslednje leto zrasel lep gasilski dom za hrambo gasilske opreme.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 389
Rodil se je skladatelj in zborovodja MAKSO PIRNIK
Makso Pirnik se je rodil 28. avgusta 1902 na Prelogah (občina Slovenska Bistrica) in bil med tistimi Osterčevimi učenci, ki so ob učitelju spoznavali pomembnosti mladinskega petja pri nas. Predvojne čase je preživel v rudarskem Trbovlju, kjer je kmalu postal eden od najprizadevnejših zborovodij, ne le organizacijsko, temveč tudi programsko-idejno. Takšnega so poznali vsi v Društvu pevovodij mladinskih zborov, kjer je hkrati s svojimi tovariši − Osterčevimi učenci − polnil strani pesmaric za mladinske zbore.
Pirnik je bil vnet organizator, dober zborovodja in skladatelj ter programsko napreden glasbenik. Bil je pojem mladinskega glasbenega javljanja pri nas pred vojno in je poosebljal najnaprednejše dosežke na tem področju.
Pirnik in vsa njegova generacija je poleti in v zgodnji jeseni leta 1943 odšla v partizane in tam nadaljevala, kar so na mladinskem glasbenem polju dosegli v preteklih 30. letih. To njihovo delo je dalo neprecenljive rezultate. Dejstvo je, da nikjer v Evropi ni nihče ob eskalaciji fašističnega in nacističnega nasilja, ki je ohromilo tudi glasbeno ustvarjanje, ob takšnih pogojih glasbeno deloval in celo posegal na področje komornega muziciranja. Prav to pa se je zgodilo pri nas. V letih od 1943−45 je dvanajst skladateljev ustvarilo nad 50 samospevov. Ustvarjalen je bil Makso Pirnik tudi po vojni.
Makso Pirnik je umrl 12. avgusta 1993 v Šempetru pri Gorici. Pokopan je v Tolminu.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je pravnik in odvetnik AVGUŠTIN REISMAN
Dr. Avguštin Reisman se je rodil 28. avgusta 1889 kmečkim staršem v Počeniku v Slovenskih goricah.
Osnovno šolo je obiskoval v Jakobskem Dolu, gimnazijo pa v Kranju, kjer je leta 1910 uspešno maturiral. Nato je študiral pravo na češki univerzi v Pragi ter doktoriral leta 1915.
Avguštin Reisman je bil poročen z Angelo, rojeno Sabati, hčerko nadučitelja na Zgornji Polskavi Josipa Sabatija.
Po praksi na sodišču v Mariboru med leti 1915−16 je postal odvetniški koncipient v Slovenski Bistrici, od leta 1919−21 v Celju in nato v Mariboru, kjer je leta 1926 odprl odvetniško pisarno.
Leta 1941 ga je okupator izselil v Gornji Milanovac (Srbija) in čez zimo 1942−43 konfiniral v taborišču Banjica (Srbija). Po vrnitvi v Maribor leta 1945 je bil do leta 1947 odvetnik in nato pravni referent v zadružnih podjetjih.
V akademskem društvu Adrija je dve leti vodil tečaj slovenščine za češke študente. Ustanovil je in 10 let tudi predsedoval mariborski podružnici Jugoslovansko-češkoslovaške lige ter finančno pomagal Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi (Češka).
V Slovenski Bistrici je v skladu s programom narodne radikalne mladine obnovil čitalnico in na Pragerskem ustanovil ljudsko knjižnico in organiziral dramske in pevske prireditve ter poživil boj za slovensko uradovanje na sodišču.
Bil je med ustanovitelji Narodnega sveta in njegov podpredsednik, ki je leta 1918 izvedel zedinjenje na področju Slovenske Bistrice.
V času svojega bivanja v Slovenski Bistrici je tudi veliko dopisoval v različne časnike.
Reisman spada v vrsto slovenskih izobražencev, ki so narodno radikalno delovanje pred 1. svetovno vojno preusmerili na strokovno delo v delavskem gibanju in na politično v socialni demokraciji.
Avguštin Reisman je umrl 20. februarja 1975 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
