3. maj
Danes godujeta FILIP in JAKOB
Ime Filip izhaja iz latinskega imena Phillipus, to pa iz grškega Φιλιππος (Fílippos) z nekdanjim pomenom »ljubitelj konj«. Grško ime je zloženo iz besed φιλεω (filéō) v pomenu besede »ljubim, rad imam« in ἰππος (híppos) »konj«.
Moški različici imena: Lipe, Lipče.
Ženske različice imena: Fila, File, Filipa, Filipina, Filja, Filka.
Jakob je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Jacobus in grškega Ιακωβ (Jakōb) iz hebrejskega Jaakób, katerega pomen ni zanesljivo pojasnjen. Največkrat ga povezujejo z besedo peta, hebrejsko Hákeb v pomenu besede »on drži za peto« ali »on sledi za kom«, ker se je očak Jakob rodil kot dvojček in se držal svojega brata Ezava za peto.[1] V Svetem pismu Nove zaveze so omenjeni še trije Jakobi: Jožefov oče, dva apostola: Jakob Starejši in Jakob Mlajši.
Moške različice imena: Jak, Jaka, Jakec, Jaki, Jakov, Jakove, Jaša, Žak, Žaki.
Ženske različice imena: Jakoba, Jaki, Jakica, Jakobina, Jakovica, Jaša, Žaklin, Žaklina.
3. maj
SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA
3. maja obeležujemo svetovni dan svobode tiska. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe.
Svetovni dan svobode tiska je namenjen opozarjanju na vlogo sedme sile v demokratičnih družbah. Unesco, ki je predlagal razglasitev svetovnega dneva svobode tiska, je že v resoluciji iz leta 1991 poudaril, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe.
MESTNO KOPALIŠČE V PRENOVO
V Slovenski Bistrici bodo po koncu plavalne sezone 2018 obnovili mestno kopališče, ki je že staro in dotrajano. Letno kopališče, ki je namenjeno športni vadbi in rekreativnemu plavanju, vsako leto obišče okoli 2000 obiskovalcev. Bazen je dolg 25 in širok 16 metrov. Leta 2017 so zamenjali enega od treh filtrov, ki je takrat odpovedal, zamenjali so tudi nekatere vodovodne napeljave in usposobili elektromotorje, ki poganjajo vodne črpalke. A objekt je nasploh v slabem stanju. “Prenovo bomo začeli takoj v začetku septembra. Do predvidoma konca oktobra bomo odstranili objekt na severu, rekonstruirali objekt na vzhodu, preuredili bazensko tehniko, izvedli obnovo bazenske školjke in uredili infrastrukturo ob bazenu. Za prihodnje leto načrtujemo tudi ureditev igrišča za odbojko na mivki, ureditev parkirišča in opreme otroškega igrišča s toboganom,” pojasnjuje Marjan Štimec, direktor Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica. Naložba je vredna dobrih 314 tisoč evrov. Investicijski dokument predvideva v tem letu sofinanciranje Fundacije za šport v višini 74 tisoč evrov, ostala sredstva pa bodo zagotovili v občinskem proračunu v letih 2018 in 2019.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Po prenovi bo imel bazen tudi tobogan (Aleš Kolar)
PRIKAZ VARNE VOŽNJE ZA MOTORISTE
V nedeljo, 3. maja 2015, je Moto klub Grofi Attems iz Slovenske Bistrice, v sodelovanju s poslovno enoto Avto Krka, že tretjič zapored organiziral prikaz varne vožnje za motoriste, ki ga je izvedla Policijska uprava Maribor.
Prireditve se je udeležilo več kot 100 motoristov, ki jih je pozdravil tajnik Zveze moto klubov Slovenije Simon Krajnc.
Prikazali so, kako lahko v primeru prometne nesreče posreduje reševalec na motorju. Poleg tega so motoristi spoznali, kako lahko sami pravilno pomagajo motoristu ponesrečencu in nadaljnje postopke, ki sledijo. Prvič so predstavili varnostni air bag jopič za motoriste, katerega so udeleženci lahko tudi preizkusili.
V času prireditve so motoristi opravili tudi brezplačen tehnični pregled motorja.
Na shodu je sledilo še nekaj drugih zanimivih prikazov in dogodkov. Prireditev je popestrila tudi dramska sekcija Etnološkega društva Ložnica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
RAZVOJNI NAČRT, PODJETNIŠKI INKUBATOR IN GOSPODARSKO SREDIŠČE
Župan Ivan Žagar se je v Slovenski Bistrici sestal z bistriškim klubom direktorjev
“Obiskal sem občinsko upravo in upravno enoto ter odgovornim predstavil svoj projekt,” je na pogovoru bistriškega kluba direktorjev z županom občine Slovenska Bistrica Ivanom Žagarjem povedal Vlado Čeh, bistriški turistični delavec in lastnik starodobnikov, “a so me zavrnili. Predstavil sem gradnjo hostla ob avtocesti, v katerem bi bilo 18 sob. Prepričan sem, da je tak objekt nujen in tudi dobičkonosen,” je še dodal Čeh. Župan Žagar ga je povabil v svoj urad in dejal, da bosta njegovo idejo pregledala. V nadaljevanju srečanja direktorjev z županom je na prostorske težave opozoril Srečko Kapun, direktor Kartonaže MSK. Navedel je, da precej težav povzroča sklad kmetijskih zemljišč, ki se bolj ali manj neupravičeno oklepa svoje lastnine. Žagar mu je odgovoril, da si občine prizadevajo pridobiti njegova zemljišča.
Ivan Žagar je članom kluba direktorjev – vodi ga predsednik Tomaž Smolar – predstavil občinski proračun in prizadevanja, da bi gospodarstvo v občini imelo položaj, ki si ga zasluži. Dejal je, da razvojno-informacijski center pripravlja operativni razvojni načrt, v katerem bi veliko pozornosti namenili gospodarskim subjektom. Ker smo ustavili projekt Alureg, je zdaj na vrsti gospodarsko središče, ki bi ga morali postaviti na noge ob pomoči gospodarskega ministrstva, je bil optimističen Žagar. O novih gospodarskih perspektivah je govorila tudi direktorica občinskega razvojno-informacijskega centra Mateja Mikec Brumec in dejala, da pripravljajo razvojni načrt za podjetništvo in da bodo podjetja kmalu dobila vabilo za posredovanje dobrih idej. Direktorica je še opozorila, da nameravajo ustanoviti podjetniški inkubator, v katerem bi lahko sodelovalo 529 družb in 1033 samostojnih podjetnikov.
Jernej Čokl, predsednik uprave Impol 2000, je podprl občinske zamisli in dejal, da je bilo preteklo leto rekordno. Letos opažajo, da je svetovni trg do družbe Impol zadržan. Tuji partnerji zdaj gledajo državo, in če je stanje v njej problematično, se poslovni odnosi krhajo. Država mora nekaj storiti. Njene akcije so razumljive, je še opozoril Čokl in dodal, da Impol še zmeraj spada med pet največjih slovenskih izvoznikov in da bo letošnji promet znašal 500 milijonov evrov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
V KRALJESTVENI DVORANI NI KRIŽA
Verniki so v Slovenski Bistrici zgradili Kraljestveno dvorano, vredno skoraj 200 tisoč evrov, nedeljske shode obiskuje 50 Jehovovih prič
Kraljestvena dvorana Jehovovih prič v Slovenski Bistrici je več kot versko središče: od zunaj je videti kot lepo urejena stanovanjska hiša, znotraj pa kot prireditvena dvorana. V največji dvorani je 120 sedežev, na odru sta govorniški oder in miza s stolom. Stene so prazne, nikjer verske ikonografije, ni Jezusa ne Marije, ni prižnice ne kora in ne križa. Le obris obzidja stražnega stolpa je opaziti na steklenih vratih. Tajnik bistriških Jehovovih prič Tone Juhart pojasni, da so maše tujek v njihovi veri, v nedeljo in ob sredah je pred njimi le govornik, ki razglablja o svetopisemskih načelih in o tem, kaj v resnici Biblija uči. Na shode prihaja okrog 50 ljudi, posamezniki in cele družine. Otroci imajo na voljo manjšo dvorano, v kateri je deset sedežev.
Dvorano so zgradili leta 2004. Juhart pove, da je celotno poslopje vredno 175.262 evrov, samo za parcelo so plačali 27 tisoč evrov, meri pa 266 kvadratnih metrov. Gradili so pol leta, februarja 2005 so bili v dvorani že redni shodi. Jehovove priče vodi predsednik, sledijo funkcije, kot so tajnik, nadzornik in blagajnik. “Naša Kraljestvena dvorana obsega velikansko območje,” pove Juhart, “od Spodnje Polskave do Rogle, k nam spadajo Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Oplotnica, Poljčane, Makole, Rogatec, Rogaška Slatina in območje ob hrvaški meji. Želja o gradnji nove dvorane se je pojavila leta 1995 in že takrat smo vedeli, da brez prostovoljnega dela ne bomo dobili svoje hiše. Vsak vikend je bilo na gradbišču 50 do 70 ljudi. Lahko si predstavljate, koliko delovnih ur smo opravili v šestih mesecih. Tako kot je delo prostovoljno, tudi vera temelji na prostovoljstvu. Največja naloga je pridobivanje učencev. To je posebno dejanje, gre za pogovor o Svetem pismu,” poudarja Juhart.
In res: ko človek pokaže zanimanje za Stražni stolp ali pa Biblijo, se mu Jehovove priče posvetijo s posebno naklonjenostjo. Vse se začne pri knjigi Kaj Biblija v resnici uči? V njej je 19 poglavij in skozi biblijski pouk, ki je brezplačen, se človek odloči za vero, ki jo razglašajo Jehovove priče. “Pri nas ni cerkve, pri nas ni pridig, maš in obredov, naša vera je organizirana drugače,” razlaga Tone Juhart, “v Kraljestveni dvorani človeku pomagamo v stiski, naši govorniki govorijo najpomembnejše stvari o življenju in to, da Bog ljubi pravico.”
Verske shode, ki so vsako nedeljo in sredo, še vedno obiskuje več žensk kot moških. Med shodniki je tudi veliko otrok. In kdaj bo letos krst novih Jehovovih prič? V začetku letošnjega julija, v Ljubljani bo namreč kongres in po njem tudi krst.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: V Kraljestveni dvorani Jehovovih prič v Slovenski Bistrici so verski shodi vsako nedeljo in sredo (Zdenko Kodrič)
VODOVNIK DO 20,13 M
Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) je na atletskem mitingu v Splitu zmagal v suvanju krogle in z 20,13 metra dosegel najboljši rezultat tekmovanja. Vodovnik, ki je s tem drugič potrdil normo za OI, je kroglo vrgel še 19,70 m in 19,13 m ter trikrat prestopil. V metu kladiva je s 75,87 m zmagal tudi Brežičan Primož Kozmus, druga sta bila Novomeščan Igor Primc v metu diska (55,50 m) in Robi Teršek (Kladivar) v metu kopja (70,20 m).
VIR: STA
KAKO V PRIHODNJE ODLAGATI SMETI
Komunalno odlagališče na Pragerskem bo čez ti leta polno
Bistriško komunalno odlagališče bo treba razširiti – Raziskave o vplivu na okolico
Če bodo Bistričani na svoje občinsko odlagališče komunalnih odpadkov tudi v prihodnje vsako leto odpeljali od 20 do 25 tisoč kubičnih metrov odpadkov, bo čez tri leta zasuto do vrha. Prav zato pri Komunalno-stanovanjskem podjetju v Slovenski Bistrici razmišljajo, kam bodo odlagali smeti v naslednjem tisočletju.
»Najprej moramo opraviti raziskave, ki bodo pokazale, kako odlagališče vpliva na okolje, in potem se bomo odločili. Kot možni se nam za zdaj ponujata dve različici: če bi se odločili za prvo, bi sedanje odlagališče povečali v višino. Sedanje odlagališče bi nadgradili za kakih pet metrov, to bi zadostovalo za šest do sedem let, čepa bi se odločili za širitev odlagališča v sosednje glinokope, bi bilo dovolj za deset do petnajst let. Odločili se bomo na osnovi raziskav, seveda pa borno morali upoštevati tudi mnenje prebivalcev krajevne skupnosti Pragersko,« je povedal Erih Kolar, direktor bistrškega komunalnega podjetja.
VIR: (ps), Večer
NAPOVEDALI SO TEKMOVANJE
Krajevna konferenca SZDL Kebelj napoveduje tekmovanje vsem krajevnim konferencam v občini Slovenska Bistrica
Na zadnjem sestanku krajevnega aktiva za pripravo in izvedbo referenduma o obnovi in razširitvi šolskega prostora v občini Slovenska Bistrica so člani govorili o načrtu izvedbe referenduma in napovedali tekmovanje vsem krajevnim konferencam SZDL v občini Slovenska Bistrica v tem, katera bo imela višji odstotek udeležbe, več pozitivnih glasov in bo prej končala glasovanje. Kebeljčani so se obvezali zagotoviti 95-odstotno udeležbo in končati glasovanje do 13. ure. Na sestanku je bilo jasno povedano, da so to stari partizanski kraji, ki so po vojni s samoprispevki zgradili več cest, napeljali elektriko, vodovod, imajo nov učiteljski blok in lep nov trgovski paviljon. Šola je ostala še edina dediščina zaostalosti, zato so se trdno odločili napeti vse sile in dokazati, da so kot med vojno vedno med prvimi in najbolj zavednimi. Njihovo geslo je: »Vsi na volišče — vsi za!«
VIR: N. J., Večer
Umrl je planinec in alpinist HINKO MORAUS
Hinko Moraus se je rodil 6. aprila 1931 v Slovenski Bistricije in je bil dijak Tehnične srednje šole v Ljubljani.
S plezanjem se je začel ukvarjati leta 1946.
Za prvomajske praznike leta 1952 se je skupaj z brati Uršič (Jože, Milan in Ivan Vanč), Francem Karnerjem, Otom Martinjakom, Konradom (Dadom) Braučičem in Oskarjem Langom odpravil v Julijce z namenom, da preplezajo kakšno smer. V soboto zjutraj, 3. maja, je z brati Uršič in Karnerjem odšel v severno steno Špika. Med plezanjem je začelo deževati in zato so se mladi plezalci, ki so plezali v dveh skupinah, odločili za povratek. Pri povratku je v navezi Hinko Moravs in Ivan Uršič enemu od njiju spodrsnilo in je za seboj potegnil še tovariša, ki je bil navezan z njim. Padla sta 200 metrov globoko in bila takoj mrtva. Ko so ostali videli nesrečo tovarišev, so se v steni zavarovali in čakali pomoči. Ta pa je žal prišla prepozno.
Trije alpinisti iz Slovenske Bistrice (Martinjak, Braučič in Lang), ki so ostali v koči v Martuljku, so v nedeljo zvečer poklicali na pomoč reševalce iz Kranjske Gore, ki pa so zaradi slabega vremena z reševanjem lahko začeli šele v ponedeljek zjutraj. Ko so po velikih težavah prodrli v bližino ponesrečencev, sta bila Franc Karner in Jože Uršič še živa, Milan Uršič pa je medtem zaradi izčrpanosti umrl. Reševanje je bilo zaradi vremena izredno oteženo in poklicali so na pomoč še Jeseničane. Medtem je zaradi izčrpanosti umrl še četrti iz skupine plezalcev, Franc Karner. Zadnji je med reševanjem umrl Jože Uršič.
Vseh pet alpinistov je pokopanih v skupnem grobu na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je planinec in alpinist IVAN VANČ URŠIČ
Ivan Vanč Uršič, brat Jožeta Uršiča in Milana Uršiča, se je rodil 16. januarja 1931 na Devini pri Slovenski Bistrici.
Obiskoval je industrijsko šolo v Kranju, jo pustil in nato ob delu zaključil večerno gimnazijo. Nato se je vpisal na germanistiko, vendar ni kaj dosti študiral. Pisal je pesmi, črtice in scenarije in bil aktiven tudi v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica.
Za plezanje se je navdušil leta 1946, denar zanj pa si je služil na enak način kot brata − z občasnim čiščenjem dimnikov v tovarni Impol.
Ivan Uršič je umrl 3. maja 1952 v severni steni Špika, pokopan je skupaj z bratoma in soplezalcema v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
PODRAŽITEV BUČNEGA OLJA
Banska uprava je dovolila tovarni bučnega olja J. Hochmüller v Mariboru, da sme prodajati bučno olje po 19 din za 1 kg ob dosedanjih plačilnih pogojih pri prodaji na debelo. Isto velja za tovarno bučnega olja v Framu in za oljarno Sele-Pragersko.
VIR: Večernik
RAZŠIRILI BODO ŠOLO
3. maja 1929 so na Zgornji Polskavi začeli izkopavati temelje prizidka. Razširjena in prenovljena šola je bila predana v uporabo 30. septembra 1929. Zgradbo od takrat sestavljajo: • dve kleti in ena pralnica z vodovodom, • v pritličju dve učilnici, štiri stranišča z enim pisoarjem, • v nadstropju dve učilnici, štiri stranišča z enim pisoarjem, • podstrešje, dva hodnika. Stavba je stala 230.000 din, od tega 200.000 din zgradba in 25.000 din režijska dela. Od takrat je bil prvič pouk samo v dopoldanskem času.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 40
FOTO: Šola s prizidkom, zgrajenim leta 1929 (Arhiv Francija Padežnika)
Rodila se je bolničarka iz bolnice Franja SLAVICA FURLAN
Slavica Furlan, rojena Hmelak, se je rodila 3. maja 1922 v Idriji v družino lesnega trgovca.
Tako kot mnoge druge primorske družine se je tudi njena za časa fašizma izselila v Jugoslavijo, na Štajersko. V Slovenski Bistrici je končala meščansko šolo, potem pa ostala doma in pomagala očetu v njegovem lesnem podjetju.
Ob začetku 2. svetovne vojne so jim nemški okupatorji zaplenili premoženje in jih izgnali na Hrvaško. Po številnih prošnjah jim je uspelo, da so se vrnili k mamini družini v Idrijo.
Oktobra 1943 sta s sestro odšli v partizane. Ker je imela Slavica opravljen bolničarski tečaj, je postala bolničarka v Cerknem. Ravno takrat so gradili bolnišnico v soteski Pasice, vzporedno z njo pa so pod Cerkljanskim vrhom postavili tudi manjši oddelek, ki so ga imenovali oddelek A. Temu oddelku je bila dodeljena decembra 1943. Aprila 1944, ko so v Davči zgradili oddelek D, so jo premestili tja. Slavica je bila bolničarka na oddelku D vse do začetka leta 1945. Tu je spoznala tudi svojega moža Rada Furlana, ki se je kot ranjenec zdravil na tem oddelku. V začetku februarja 1945 so jo poklicali na bolničarski tečaj v Partizansko bolnico Franjo. V »grapi« (Partizanski bolnici Franja) je potem ostala do konca vojne. Tam je pred koncem vojne noseča doživela še zadnjo sovražno ofenzivo, ki je za bolnišnico minila brez žrtev. 5. maja 1945 je skupaj z ranjenci odšla v osvobojeno Gorico.
Slavica Furlan je umrla 22. decembra 2020.
VIR: biografski-sb.si
