30. julij
Danes goduje PETER
Ime Peter izhaja iz latinskega imena Petrus. Le to pa izhaja iz latinske in grške besede petra v pomenu besede »skala«, prevedeno iz aramejskega imena Kefa, ki tudi pomeni »skala«.
Moške različice imena:Pera, Perica, Perko, Pero, Petar, Petček, Petja, Petjan, Petko, Petre.
Ženska različica imena: Petra.
30. julij 1995
SLOVENIJA POSTANE ČLANICA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Slovenija je v nedeljo, 30. julija 1995, postala polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO) kot njena 105. članica. Sloveniji je s tem priznan status izvirne članice Svetovne trgovinske organizacije.
Svetóvna trgovínska organizácija (STO; angleško World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi (Švica). STO nadzira veliko število sporazumov, ki opredeljujejo pogoje trgovanja med njenimi članicami. Organizacija je naslednica Splošnega sporazuma o carinah in trgovanju, znanega po kratici GATT (General Agreement on Tariffs and Trade). Samoopredelitev STO je delovanje v smeri odstranjevanja ovir v mednarodnem trgovanju. S tem STO prispeva h globalizaciji gospodarstva.
STO je bila ustanovljena 1. januarja 1995, potem, ko je bil GATT preoblikovan v pogodbena pravila globalne trgovine. V STO je vključenih 160 držav članic.
30. julij 2020
SANACIJA NUJNO POTREBNA
Kmalu obnova lokalne ceste Laporje-Križni Vrh v dolžini 1,75 kilometra
Občina Slovenska Bistrica bo še letos obnovila lokalno cesto med Laporjem in Križnim Vrhom. Gre za cestni odsek v dolžini 1750 metrov in širine pet metrov. Vozišče je v zelo slabem stanju, zato je sanacija nujno potrebna. Zaradi dotrajanosti je neravno (posedki, kolesnice), na določenih mestih so opazne zmrzlinske poškodbe (mrežaste razpoke, popolne deformacije asfalta, kot sta krušenje in luščenje asfaltnih zmesi). Odvodnjavanje ni zadostno urejeno, zato bodo morali izdelati asfaltne mulde in prepust. Obstoječe prepuste bodo podaljšali in po potrebi zamenjali ter izdelali iztočne glave in vtočne jaške.
Cesta, ki predstavlja povezavo med naselji Križni Vrh in Laporje, je obremenjena predvsem z lokalnim prometom osebnih vozil, gospodarskih vozil, traktorjev, nekaj je tudi tovornih vozil. Veliko prebivalcev Križnega Vrha vsakodnevno uporablja to cesto, saj otroci v Laporju obiskujejo osnovno šolo in vrtec. Z naložbo bodo izboljšali stanje cestne infrastrukture v Krajevni skupnosti Laporje, zvišali prometno varnost za vse udeležence v prometu, zmanjšali obremenitve okolja zaradi hrupa ter zmanjšali onesnaženje okolja zaradi prašnega cestišča in dvignili kakovost bivanja krajanov.
Investicija je ocenjena na skoraj 250 tisoč evrov. Občina Slovenska Bistrica bo v ta namen pridobila nepovratna sredstva ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini slabih 138 tisoč evrov, preostali denar pa je zagotovila v občinskem proračunu. Po načrtih naj bi začeli delati septembra, končali pa novembra letos.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Cesta proti Križnemu Vrhu trenutno ni v najboljšem stanju (Tomaž Ajd)
30. julij 2020
LETOS CVETI MED POHORSKIMI SMREKAMI
V občinah, ki so vezane na Pohorje, je več unovčenih turističnih bonov, največ v Slovenski Bistrici. Ljudi zanima aktiven dopust, odločajo se na hitro
Pohorje ni več zanimivo samo zagretim ljubiteljem in poznavalcem narave, to slovensko severovzhodno hribovje, poraslo z gozdovi, morda postaja množična turistična destinacija. Da to zagotovo drži, ni mogoče trditi, statistika in ocene turističnih akterjev pa napeljujejo, da bi takšno sklepanje lahko imelo potencial verjetnosti. Seveda je obisk odvisen od več faktorjev – ponudbe, prenočitvenih zmogljivosti, aktivnosti, znamenitosti … Turistični boni niso edini pokazatelj uspeha.
Po podatkih Fursa je bilo v manjših podravskih občinah, ki so bolj vezane na Pohorje ali so mu bližje, do sredine julija izkoriščenih več turističnih bonov kot v bolj ravninskih občinah – v Staršah manj kot pet, v Miklavžu na Dravskem polju osem. V Slovenski Bistrici je bilo unovčenih največ vavčerjev, 349, sledi občina Hoče – Slivnica. Na Fursovem seznamu ni bilo Dupleka, Poljčan, Makol in Oplotnice, kar pomeni, da je tam število bonov nič. Tudi Ruše in Lovrenc na Pohorju izstopata s slabim izkupičkom (sedem oziroma šest bonov), četudi sta obe občini (pod)pohorski.
Na Treh kraljih zadovoljni z obiskom
Aleš Juhart, direktor Hotela Jakec, rekreacijsko-turističnega centra na Treh kraljih, je z obiskom gostov in unovčevanjem bonov zadovoljen, glede na to, da je veliko poletnih taborov, ki so prejšnja leta redno gostovali na Treh kraljih, letos odpadlo. Na osnovi vavčerjev so julija beležili okoli 700 prenočitev, avgusta jih pričakujejo še več, saj se rezervacije kopičijo.
Večina turistov, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, pri Jakcu ostane tri do štiri dni, nekateri tudi dlje. Običajno obujejo pohodne čevlje ali zajahajo kolo. Na voljo je zemljevid 15 kolesarskih in pohodniških poti. “Katerih večina se začne in konča pri nas, nekatere pa štartajo v dolini in se končajo pri nas,” pojasnjuje Aleš Juhart. “Nekateri gostje se naokoli po Pohorju, do Rogle ali mariborskega dela, zapeljejo z avtom,” doda. “Če zamoči vreme, lahko uporabljajo hotelski velnes s savnami, bovling in namizni tenis.”
Da je raziskovanje Pohorja, primernega tudi za manj vešče hodce, v razmahu, potrjujejo v Turistično-informativnem centru (TIC) Slovenska Bistrica. Marsikdo se je odločil, da jo namesto na Obalo, polno razgaljenih teles, letos mahne med smreke in metulje. Bodisi kot enodnevni izletnik ali večdnevni, ki na poti prespi. Jana Jeglič iz TIC pravi, da opažajo razliko v primerjavi s preteklimi leti: “Ljudje iščejo več informacij o možnostih aktivnega preživljanja prostega časa in naravni dediščini. Pohorje je v prvem planu, zanimajo jih tudi Boč, vintgarji – Bistriški, Devinski in drugi, slovenska planinska transverzala, Ančnikovo gradišče … Na hitro se odločajo, z danes na jutri, manj je dolgoročnega načrtovanja dopusta.”
Če ni kapacitet, ni bonov
Slovenska Bistrica lahko obiskovalcem ponudi marsikaj (grad z razstavami, prireditvami, park, vina, različne športne objekte in nastanitve). V primerjavi s Staršami, Miklavžem ali Duplekom, kjer je sicer vodni športni park, grad Vurberk pa je razvalina, je Slovenska Bistrica razvita, bogatejša, ima precej turističnih zmogljivosti, tudi za promocijo skrbijo.
V Dupleku sploh ni kapacitet, kjer bi turisti lahko prespali in unovčili bon, povedo na dupleški občini. Po informacijah župana Makol Franca Majcna je pri njih podobno, turizma v pravem pomenu se ne gredo niti v dvorcu Štatenberg. Ponujajo pa Volkovi v Makolah neserijska, odštekana prenočišča. Jože Vovk je povedal, da so v njihov pastirski stan, prenovljeno slamnato, leseno in ilovnato kočo sredi Haloz, pravkar sprejeli prve goste z boni. Napovedal je: “Po 20. avgustu bomo odprli štiri glamping hiške, ki jih še urejamo.”
V Oplotnici, ki se močno povezuje z zahodno zreško stranjo Pohorja in vzhodno mariborsko, turizem pa gradi na (tematskih) poteh in vinskih cestah, bone sprejema le gostišče Sovič. Tudi v Poljčanah je samo en ponudnik sob, gostilničar Jug. Učni turizem (na primer opazovanje ptic ob Dravinji), ki so ga zaganjali Poljčančani, je letos zamrl.
Stavijo na pohodne in kolesarske poti
Zgolj sedem porabljenih bonov v Lovrencu na Pohorju je za župana te občine Marka Rakovnika presenečenje. “Opaziti je več turistov,” se čudi. A je mogoče, da vavčerja niso koristili vsi ali ti še niso evidentirani. Odprti so štirje ponudniki prenočitev, med njimi Koča Dobnik sredi pohorskih gozdov in kmetija Sadonik. Poleg znanih Lovrenških jezer občina stavi na pohodniške in kolesarske poti. Župan priznava, da premalo storijo za prepoznavnost krajev.
Pragozd s slapom Šumik na Pohorju je točka, ki najbrž najbolj privablja v Ruše, meni Gregor Kaligara iz ruške turistične agencije Barka. Po njegovem bi lahko bili zanimivi še ostanki propadle Tovarne dušika Ruše in avgustovsko dogajanje na Letnem odru Ruše. “Turistične bone je trenutno mogoče unovčiti v hotelu Veter, na posestvu Šumik in apartmajih Family Fun,” navajajo v uradu ruške županje Urške Repolusk. Čeprav telefon v hotelu Veter, ko smo klicali večkrat, zvoni v prazno. Tudi Rušani igrajo na isto, vseslovensko vižo – peš in kolesarske poti. Ponosni so na Dravsko kolesarsko pot, ki pelje skozi Ruše in povezuje Radlje ob Dravi in Maribor. V uradu županje naštevajo še Dravo z ribolovom, različne športne možnosti, božjo pot s cerkvijo, grad Fala, Šarhovo, Knifičevo in Glazerjevo domačijo, arheološke spomenike z gomilnim grobiščem in druge znamenitosti.
VIR: Nina Ambrož, Večer
Foto: Zgoraj: RTC Jakec na Bistriškem Pohorju dela dober biznis (Darinko Kores Jacks); Spodaj: Bi prespali kot pastir? V pastirskem stanu Vovkovih v Makolah je to mogoče (Arhiv Vovkovih)
30. julij 2015
17. SPODNJEPOLSKAVSKO POLETJE
Od 30. julija do 2. avgusta 2015 so na Spodnji Polskavi člani društev Spodnje Polskave pod taktirko krajevne skupnosti že 17. zapovrstjo izvedli festival Spodnjepolskavsko poletje. V štirih dneh so se poklonili športni, kulturni in turistični tradiciji svojega kraja.
Med drugim so organizirali šahovski in nogometni turnir, izpeljali kolesarski trim, pripravili gledališko igro Do-Re-Mi in priredili dalmatinski večer s klapo Šufit.
V okviru prireditve so izvedli tudi pohod do Botaničnga vrta Tal 2000 v Zgornji Gorici.
S tradicionalnim žegnanjem, na krajevni praznik 1. avgusta so v cerkvi sv. Štefana, blagoslovili svoj kraj in ljudi. Spodnjepolskavsko poletje so v nedeljo sklenili s tekmovanjem v eni najbolj težkih gasilskih disciplin Fire Combat.
V sklepnem dejanju Spodnjepolskavskega poletja je na ogled svoje delovanje postavilo tudi prostovoljno društvo gasilcev Spodnje Polskave. Borci z ognjem so svoje veščine predstavili z gasilskim manevrom, ki je slikal gasilsko intervencijo v primeru nesreče z nevarnimi snovmi.
Dogajanje so zaključili z vrtno veselico.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
30. julij 2008
ZADOVOLJIVO, A NEKREATIVNO ŽIVLJENJE
Srečko Juhart, predsednik sveta KS Kebelj: “Občina zadovoljivo skrbi za razvoj podjetništva in šolstva. Uspešna je tudi pri pridobivanju denarja iz evropskih strukturnih skladov. Ker pa živim na Pohorju in poznam razmere na tem območju, bi pričakoval večji razmah turizma. Od države pričakujem nekaj več popustljivosti pri gradnji stanovanjskih objektov v pohorskih krajevnih skupnostih.”
Janja Rakuša, pisateljica iz Slovenske Bistrice: “Bom poenostavila. Mogoče je Slovenska Bistrica zanimiva za gospodarsko elito in ljudi s poenotenim in uniformiranim življenjskim stilom, vsekakor pa nima nikakršne duhovne in kulturne, kaj šele umetniške vizije, ki bi naredila življenje v tem nekreativnem mestu vsaj znosno.”
Dr. Andrej Godec, predsednik sveta KS Pragersko: “Ne morem reči, da se občina ne razvija, pričakujem pa, da je njen razvoj transparenten, strategija načrtov jasna, projekti potrjeni. Investicije v glavnem nastajajo v mestu, periferija je zapostavljena, razen za šolstvo. Alureg je vzorčen primer za selitev njegovih izpostav, na primer, na Pragersko, kjer so železnica, cesta in druga infrastruktura.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Od leve: Srečko Juhart, Janja Rakuš in Andrej Godec (Večer)
30. julij 2005
GREGOR LOVIŠČEK V TALIN PO KOLAJNO
Danes se bo v Talinu začelo mladinsko evropsko prvenstvo v boksu. Med nastopajočimi bo tudi 18-letni član boksarskega kluba Slovenska Bistrica Gregor Lovišček, eden najobetavnejših slovenskih boksarjev, trikratni mladinski državni prvak v srednji kategoriji (do 75 kg).
“Na evropsko prvenstvo se pripravljam od začetka letošnjega leta, intenzivneje pa dober mesec in pol. V Talinu me čaka zahtevna konkurenca, vendar se čutim sposobnega, da se prebijem med najboljše, morda tudi med dobitnike kolajn,” je pred potjo v Talin povedal bistriški boksar. Slovenski boks že ima kolajno z mladinskih evropskih prvenstev. Bronasto odličje je leta 1995 v Miškolcu osvojil Gordan Ceder.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
30. julij 2004
ZAPRAŠENIH TROFEJ IN PUŠK NE BO
Lovci iz severovzhodne Slovenije se navdušujejo nad muzejem lovstva in naravne dediščine – Marsikaj bi bilo drugače, če bi dvorec postal spomenik državnega pomena
Bolj ali manj je znana pobuda lovcev iz severovzhodne Slovenije, da bi baročni dvorec na Zgornji Polskavi spremenili v prirodoslovno-lovski muzej. Lovska zveza Maribor je navdušena nad zamislijo, nič manj niso navdušeni v mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in na Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica. Profesor Branko Vasa, lovec z Zgornje Polskave ter predsednik komisije za izobraževanje in vzgojo pri mariborski lovski zvezi, je povedal, da pogovori o muzeju lovstva in naravne dediščine tečejo že od leta 2000.
“Leto pozneje je zamisel podprl tudi bistriški zavod za kulturo in ne nazadnje prav tako krajevna skupnost Zgornja Polskava. Obema institucijama se zdi, da je graščina primerna lokacija. Grad sicer še ne spada pod nadzor ministrstva za kulturo, ampak ko bo grad postal spomenik državnega pomena, se bo njegova funkcija bistveno spremenila. A pustimo to željo, vrnimo se k dvorcu,” je rekel Vasa in dejal, da bi imel novi muzej močno lovsko in zgodovinsko zaledje. Dvorec bi rešili pred propadanjem in ga celo lahko razglasili za turistično in kulturno zanimivost.
Vasa je še dodal, da je v Evropi kar nekaj imenitnih lovskih muzejev, ki pa ne prikazujejo zgolj nagačenih živali, ampak tudi drugo vsebino. Lovci iz SV Slovenije si bodo prizadevali, da v dvorcu, ki ima 1300 kvadratnih metrov razstavne površine, prikažejo krajino, živali v tej krajini, njihove lastnosti in ne nazadnje zgodovino lovstva ter naloge lovskih družin. Nemara bi v tem poslopju lahko ustanovili izobraževalni center za lovstvo in biologijo. V graščini ne bo zaprašenih trofej in pušk, tukaj bi moralo biti prikazano življenje ljudi in živali med Peco in izlivajočo se reko Dravo. Nekaj podobnega imajo lovci v Celovcu. Ker Branko Vasa sodeluje z danskimi lovci, so Danci pripravljeni načrtovati multivideo tehniko. “V treh letih je možno, da grad obnovimo in predamo namenu,” je prepričan Vasa. Seveda brez pomoči občin, lovcev, krajevnih skupnosti in države ne bo šlo.
Mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je že pripravila restavratorski projekt, v katerem je načrtovana obnova kleti, dveh nadstropij in mansarde ter drevoreda in parka. Vasa je še povedal, da se z bistriškim zavodom za kulturo dogovarjajo, da bi grad postal zbirališče eksponatov bodočega lovskega muzeja in da bi v gradu odprli muzejsko delavnico. Pozneje bi oboje preselili na Zgornjo Polskavo. Zamisli in možnosti je veliko, je poudaril Vasa, le uresničiti jih je treba.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dvorec Zgornja Polskava (Wikiwand)
30. julij 1975
OHRANITEV NARAVNEGA OKOLJA
Do največjih pomembnih turističnih znamenitosti na Pohorju so avtomobilske ceste, ki so s Pohorja pregnale védno bolj iskan naravni mir, medtem ko je Črno jezero na bistriškem Pohorju ohranilo s svojo okolico mir, ki ga »kali« le šumenje gozdov in petje ptic. Nemalokrat pa obiskovalce presenetijo gozdne živali.
Prav ta naravnost in predvsem jezero sta danes vse bolj obiskana predela bistriškega Pohorja. Skupaj s številnimi planinci pa zahajajo v ta predel Pohorja v vse večjem številu tudi turisti, ki hudo ogrožajo celotno Pohorje, njegovo svežino in lepoto narave.
Sklep skupščine občine Slovenska Bistrica, da do jezera ne bodo zgradili avtomobilske ceste in da ne bodo dovolili graditve turističnih objektov, prinaša sedaj že pomembne rezultate, saj je moč ob lepem vremenu, ki ga je letos žal zelo malo, ob jezeru našteti veliko obiskovalcev, ki tu preživljajo urice. Edini »tujec« tega predela je ogenj, na katerem si obiskovalci grejejo hrano, pečejo ražnjiče in druga jedila. Ker tu taborjenje ni dovoljeno, platnenih streh ni videti, zato se lahko tod zadržujejo samo podnevi. Sicer pa je črno jezero oddaljeno od znanih turističnih objektov, kot so Trije kralji in Osankarica, samo 30 minut hoje po razgibanem Pohorju.
Med znamenitosti sodi prav gotovo barva Črnega jezera, ki daje vtis črne — zaradi humusa, ki se že stoletja nabira na jezerskem dnu, sicer pa je voda zgoraj čist. Po tej značilnosti je jezero dobilo tudi ime. Obiskovalci, ki prihajajo k jezeru že več let, ugotavljajo, da se površina jezera zmanjšuje in to zaradi vse hitrejše rasti vodnih rastlin. Zato bo treba misliti na čiščenje jezera.
VIR: V. Horvat, Večer
FOTO: Črno jezero (TIC Slovenska Bistrica)
30. julij 1945
VAŠČANI NOČEJO ŽUPNIKA MELHIORJA ZORKA
Krajevni odbor OF je moral vsak dan pošiljati svojemu predpostavljenemu organu, Okrajnemu odboru OF Slovenska Bistrica, poročila o dogajanju na Spodnji Polskavi. Tako je 30. julija 1945 odseku za notranje zadeve Okrajnega odbora OF Slovenska Bistrica sporočil, da vaščani niso zadovoljni, ker se namerava na Spodnjo Polskavo vrniti med vojno na Hrvaško izseljeni župnik Melhior Zorko, češ da je bil »v tukajšnji fari kot mož svoje vrste na splošno nepriljubljen«. Nekaj sporov med vaščani in Zorkom, ki jih župnik ni zamolčal niti v župnijski kroniki, je res bilo, vprašanje pa je, ali so se tako globoko zarezali v spomin Spodnjepolskavčanov, da so pisali na škofijo v Mariboru, naj jim pošlje drugega dušnega pastirja, ali so problem napihnili v odboru OF. Kakorkoli, krajevni narodnoosvobodilni odbor je 5. septembra 1945 poročal okrajnemu odboru v Mariboru, da se je tisti dan Melhior Zorko vrnil na Spodnjo Polskavo.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 347
30. julij 1945
Kot žrtev povojnih pobojev je umrl STANISLAV VIDMAR
Stanislav Vidmar se je rodil 29. aprila 1927 v Kovači vasi pri Slovenski Bistrici.
Po koncu vojne je bil aretiran in 30. julija 1945 umorjen nekje v Sloveniji.
VIR: biografski-sb.si
30. julij 1945
Kot žrtev povojnih pobojev je umrl JANEZ JUSTINEK
Janez Justinek se je rodil 11. decembra 1918 na Spodnji Ložnici.
Bil je v nemški vojski.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil aretiran in 30. julija 1945 kot žrtev povojnih pobojev umorjen v Splitu (Hrvaška).
VIR: biografski-sb.si
30. julij 1935
PO POHORJU STRAŠIJO ROKOVNJAČI
Vilo mestnega župana mariborskega g. dr. Lipolda v Ošeljnu na Pohorju so ta mesec trikrat obiskali vlomilci, ki so odnesli razno poljsko orodje, posteljnino, živež in druge predmete v skupni vrednosti nad 8000 Din. Vloma so bili osumljeni 34 letni Franc Klancer in njegov 28 letni brat Rudolf, 20 letni Anton Vodušek in njegov 23 letni brat Alojz, pri katerih so našli orožniki ob priliki hišne preiskave več ukradenih predmetov.
VIR: Mariborski večernik Jutra
30. julij 1922
OTROŠKI ODER
Na velikonočni ponedeljek so pripravili v gostilni Josipa Katza na Zgornji Polskavi »otroški oder«. Učenci so uprizorili igri »Bratovska ljubezen« in »Škrat«. Pred začetkom uprizoritve in po njej so učenci prepevali ljudske pesmi. Ker je ta prireditev odlično uspela, je šola ob zaključku šolskega leta, 30. julija 1922, pripravila še drugi, obsežnejši »otroški oder«, takrat v prostorih gostilne Franca Uranjeka na Levarjih, tik ob šoli. Najprej so se predstavile učenke pod šolsko lipo s telovadnim nastopom, ki ga je pripravil nadučiteljev sin Baldo. »Otroški oder« se je nato nadaljeval v šoli, najprej s petjem vseh treh državnih himn: slovenske, hrvaške in srbske. Sledili sta igrici »Kaznovani šaljivec« in »Čista vest«, ki so ju prekinjali s pesmimi »Opomin k petju«, »Peva Švicar po planinah«, »Tudi Oger pesmi poje«, »Čuj lombardsko petje« in z drugimi. Nazadnje je bil na vrsti samospev Franja Serafina. Pevko Leo Sabati je na harmoniki spremljala Angela Reisman. Za »Otroški oder« v gostilni Katz ni bilo vstopnine, za drugega v gostilni Franca Uranjeka pa le simbolična, da so si jo lahko ogledali tudi »ubožnejši ljudje«, kot piše v šolski kroniki. Po obeh prireditvah so učence pogostili s kosom kruha, jabolkom in malinovcem.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 198
