4. avgust
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko.
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.
4. avgust 2023
SLOVENIJO PRIZADENEJO ENE IZMED NAJHUJŠIH POPLAV DOTLEJ
Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4. avgusta 2023 po dolgotrajnejšem močnem nalivu, ki se je začel 3. avgusta. To je najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo najhuje v predgorjih Julijskih Alp od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov na kvadratni meter. ARSO je zaradi daljših nalivov izdal rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo, ki je veljalo do 4. avgusta do polnoči. Prizadeti sta dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je največ škode je na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Ocenjena škoda poplav znaša 9,9 miljarde evrov.
Poplavljenih je več naselij in prometnih povezav na Severnem Primorskem, Gorenjskem in Koroškem; zaradi količine dežja prestopajo vodotoki na Idrijskem, Cerkljanskem ter Škofjeloškem. Zaradi dogodka je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja pred poplavami. Močnejše deževje je Slovenijo prečkalo že v drugi polovici julija, poplave in večja razlivanja rek pa so povzročili nalivi, ki so Slovenijo prečkali v noči s četrtka, 3. avgusta, na petek 4. avgusta. Prva razlivanja rek na Gorenjskem in v Posočju so se pričela 3. avgusta okrog 20. ure, ARSO pa je opozoril tudi pred razlivanjem morja. Poplave so sicer podobne tistim iz leta 1990, 1998 in 2004.
PONOSNI NA VETERANE
Tudi v gasilskih vrstah so pomembni sodelovanje, druženje in obujanje spominov; na že 39. srečanju so se družili veterani
Srečanje veteranov Gasilske zveze Slovenska Bistrica je najbolj pomemben dogodek, ki ga imamo v zvezi. Na veterane smo zelo ponosni,” je ob letošnjem, 39. srečanju povedal predsednik Gasilske zveze Slovenska Bistrica Franc Ačko. Vsako leto srečanje pripravi drugo prostovoljno gasilsko društvo (PGD), tokrat so ga organizirali člani PGD Makole na izletniški kmetiji Ačko na Štatenbergu. Če ne bi bilo epidemije koronavirusa, bi bilo letošnje že njihovo 41. srečanje. Obisk je vsako leto množičen, letos pa je bilo na srečanju 150 starejših gasilk in gasilcev ter njihovih spremljevalcev. Predsednik komisije za delo z veterani je Ladislav Steinbacher. Pripravili so družabne igre, ki pa niso bile zahtevne, ampak bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. “Pomembno je sodelovanje. Druženje, obujanje spominov in ne tekmovalnost,” je razložil predsednik. Spominov pa imajo veterani veliko in veliko so si po dveh letih imeli povedati. Bilo je tudi mnogo dobre volje, pesmi in smeha. Z glasbo jih je pospremil harmonikar Vlado Pšeničnik. Okrepčali so se s kosilom, organizatorji so poskrbeli tudi za brezglutensko oziroma vegetarijansko. Vsi udeleženci so dobili spominsko darilo. Drugo leto bodo srečanje pripravili člani PGD Videž. Še prej, v nedeljo, 4. septembra, pa pripravlja zveza 3. krog 11. ligaškega tekmovanja pionirjev in mladine Gasilske zveze Slovenska Bistrica – Spodnja Polskava. Gasilska zveza je bila ustanovljena leta 1955.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Gasilci veterani so se srečali po dveletnem premoru (Irena Brdnik)
INVALIDI S ČREŠNJEVCA NA GORENJSKEM
V soboto, 4. avgusta, je Društvo invalidov Črešnjevec gostovalo na srečanju pri pobratenem MO DI Radovljica. Najprej so si člani ogledali veliko zanimivosti na Gorenjskem, nato pa so se odpeljali v Ribno pod goro, kjer so jih pričakali veseli invalidi iz Radovljice. Pozdravil jih je Niko Podgornik, športni referent, in jim zaželel dobrodošlico. Ob veselem druženju so se okrepčali z dobro hrano in pripravili na tekmovanje v pikadu in prstometu. Tekmovali so posamično, pomerilo se je 27 tekmovalk in 32 tekmovalcev. Po krajšem ogrevanju se je začela prijateljska tekma. Najuspešnejši so prejeli medalje. Pri ženskah je bila najuspešnejša Brigita Ptičar, ki je v obeh kategorijah osvojila zlato medaljo, pri moških pa Anton Kolar srebrno in Štefan Smontana bronasto pri pikadu. Poleg tega so člani DI Črešnjevec prejeli še prehodni pokal. Tekmovalce je spodbujalo veliko navijačev, saj se je srečanja udeležilo skupaj kar 145 invalidov.
VIR IN FOTO: DI Črešnjevec, Informator
NASTOPILI SO S KRESLINOM
Kreslin ne bi bil to, kar je – torej vseslovenska glasbena ikona za vse čase in vse žanre – če ne bi bil ostal fant iz Beltincev, ki ob spremljavi “nekih starcev” špila na kitaro tiste napol ciganske viže. Na tradicionalnem koncertu v ljubljanskih Križankah, kjer bo preigral vse svoje uspešnice, bodo tokrat njegovi gostje Gabriella Gabrielli iz Italije in pevski zbor Srednje šole Slovenska Bistrica.
VIR: Zvezdana Bercko, Bonbon
PRI VKLJUČEVANJU TRČIL V PRIKLOPNIK
Na avtocesti Maribor-Slovenska Bistrica, zunaj naselja Spodnja Polskava, se je pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 57-letni voznik tovornega vozila.
24-letni voznik tovornega vozila, ki se je vključeval na avtocesto s pospeševalnega pasu, ni pustil prednosti vozniku tovornega vozila, ki je vozil po prometnem pasu, in kljub zaviranju trčil v zadnjo desno stran priklopnika. Zaradi poškodb je bil 57-letni voznik z reševalnim vozilom odpeljan v Univerzitetni klinični center Maribor.
VIR: Gabrijel Toplak, Večer
URAD ZA DELO V MOJEM MARKETU
Urad za delo Slovenska Bistrica se je preselili na novo lokacijo. Njegovi prostori so v Tomšičevi ulici, v blokovskem kompleksu D-2 ali v bivšem Mojem marketu. Delavci urada so se novih prostorov razveselili, podobne volje so tudi iskalci zaposlitve in drugi prebivalci Slovenske Bistrice. V uradu so odprli center za informativno poklicno svetovanje. Prejšnji prostori urada so last Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kdo se bo naselil vanje, pa še ni znano.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
UREDILI BODO ČRNO JEZERO
V Slovenski Bistrici se je sestal odbor za ozdravitev in ureditev Črnega jezera na Pohorju. To naravno znamenitost ljudje radi obiskujejo, jezero in njegova okolica pa sta takšna, da terjata rešitev. Tega se zavedajo tudi pri Zvezi kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica, kjer poleg druge dejavnosti posvečajo vso skrb tudi varstvu naravne in kulturne dediščine.
Če bo šlo vse po sreči in načrtih, naj bi dobilo jezero drugačno podobo že do konca avgusta letos. V to verjamemo, saj so organizacijo zaupali priznanemu bistriškemu strokovnemu delavcu za področje kulture Stanetu Gradišniku. Po predračunu bodo potrebovali 600.000 SIT. Nekaj manj kot polovico zneska bo prispevalo republiško ministrstvo za kulturo. Ostali denar pa bodo zbrali v občini Slovenska Bistrica.
VIR: (fg), Večer
FOTO: Črno jezero (Silvo Husu)
Rodila se je doktorica znanosti MONIKA KIRBIŠ ROJS
Dr. Monika Kirbiš Rojs se je rodila 4. avgusta 1978 v Mariboru očetu Andreju Kirbišu, diesel mehaniku, zaposlenemu v TVT Boris Kidrič Maribor, sedaj upokojencu, in materi Ljubomiri Kirbiš (rojeni Dolničar), diplomirani ekonomistki, vodji finančne službe v Metalni Maribor († 1989).
Monika je obiskovala osnovno šolo na Spodnji Polskavi. Po maturi na II. gimnaziji Maribor je študij nadaljevala na ekonomskih fakultetah v Mariboru in Ljubljani. Na prvi je leta 2002 diplomirala, na drugi pa leta 2005 magistrirala. V okviru programa Erasmus je del študija opravila na Švedskem, na Ekonomski fakulteti univerze v Uppsali.
Med šolanjem je bila prejemnica Zoisove štipendije.
19. februarja 2024 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo.
Leta 2011 se je poročila z Matejem Rojsom, magistrom ekonomskih znanosti.
Strokovna ljubezen Monike Kirbiš Rojs je zadnjih dvajset let področje evropskih sredstev in projektov in v tem delu uživa. Od leta 2003 je bila zaposlena na Ministrstvu za finance RS, v Novi Ljubljanski banki, v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter v Mestni občini Maribor. Bila je tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike, v letih 2012 in 2013. Pred tretjim imenovanjem za državno sekretarko v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko leta 2020 je bila zaposlena v Slovenski Bistrici kot vodja občinskega Oddelka za gospodarstvo in direktorica Razvojno informacijskega centra. Med drugim je vodila operativno vladno skupino za pripravo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost ter Partnerskega sporazuma in Programa kohezijske politike za obdobje 2021–27. Ima dolgoletne izkušnje tako s pripravo strateških razvojnih dokumentov države za črpanje evropskih sredstev kot tudi s projektnim managementom.
Zaradi priprave slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost jo je časnik Finance Manager v letu 2021 uvrstil na lestvico 25 najvplivnejših žensk v slovenskem poslovnem svetu.
Doslej je napisala več strokovnih in znanstvenih člankov ali pri njihovi pripravi sodelovala kot soavtorica ter z evropskim poslancem Francijem Bogovičem napisala knjigo ‘Sredstva Evropske unije od teorije do prakse’, ki je prva strokovna knjiga v slovenščini na tem področju.
Monika Kirbiš Rojs je članica Lions kluba Slovenska Bistrica, sicer pa v prostem času rada jadra, se ukvarja s psom, kolesari, bere knjige, se druži s prijatelji in družino, obišče gledališče ali gre na koncert ter v kino..
VIR: biografskli-sb.si
NASTANEK IN DELOVANJE DELAVSKE UNIVERZE SLOVENSKA BISTRICA
Delavska Univerza v Slov. Bistrici je bila ustanovljena 4. avgusta 1959, in sicer kot zavod za izobraževanje odraslih s sedežem na Trgu Svobode 26 (Slomškov dom).
Programi izobraževanja, ki so se tedaj izvajali so obsegale štiri področja:
– idejno politično izobraževanje,
– družbeno ekonomsko izobraževanje,
– poljudnoznanstveno izobraževanje,
– strokovna izobraževanja.
1960 leta ustanovljen oddelek osnovne šole za odrasle.
1962 leta vpis prvih udeležencev v oddelek srednje ekonomske šole.
V 70 letih so delovale komercialna šola, ekon. srednja šola in
srednja tehnična šola-strojna šola.
Delovanje Delavske univerze do leta 1996 se je izvajalo na Trgu svobode 16.
Do leta 1979 so potekale naslednje šole:
– poklicna administrativna šola,
– poslovodska šola,
– poklicna kovinarska šola,
– komercialna srednja šola,
– delovodska šola srednja smeri,
– tehnična srednja šola strojne smeri,
– višji administrativni tečaji.
11. 2. 1992 Občina Slov. Bistrica preimenuje Delavsko univ. v Ljudsko univerzo,
javni zavod za kulturo in izobraževanje otrok, mladine in odraslih.
V 90-ih letih so poleg rednih programov šolanja in tečajev pričeli ponujati še storitve informiranja svetovanje o izobraževanju, priprave na sprejemne izpite itd.
Leta 1996 se Ljudska univerza seli na novo lokacijo Partizansko 22.
Izobraževanje poteka na naslednjih področjih:
– izobraževanje za pridobitev izobrazbe ali poklica,
– osnovna šola za odrasle,
– strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje,
– splošno izobraževanje.
VIR: Spletna stran Ljudske univerze
PRAGERSKO – POSTAVILI SI BOMO LASTNI KULTURNI DOM
V nedeljo, 4. avgusta 1946, je prosvetni odsek OF na Pragerskem priredil veliko kulturno prireditev, ki se je je udeležilo lepo število domačinov in tujcev.
Dramatski odsek OF je odigral dve enodejanki, in sicer Suhodolskega “Bedaka” in Nušičev “Analfabet”.
Nastopili so tudi naši pionirji in mladina s prostimi vajami. Te prireditve se je udeležila tudi fizkulturna vrsta iz Maribora, ki je izvajala lepe in težke vaje na orodju v splošno zadovoljstvo gledalcev. Program je izpopolnil ženski pevski zbor, ki je prav ubrano zapel nekaj novejših pesmi. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanju pestrega programa.
Po končanem sporedu se je razvila prosta zabava s plesom. Čisti dobiček te prireditve se bo porabil za dograditev kulturnega doma, ki se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev doslej ni mogel dovršiti in zaradi tega že vsa dela na domu nad 2 meseca počivajo. Ker pa čisti dobiček ne bo zadostoval za dovršitev del na domu kulture, zato je sklenil prosvetni odsek OF, da razpiše notranje posojilo. Tako si bomo Pragerčani z lasnim delom in lastnimi sredstvi postavili kulturni dom, kjer se bo naš narod izobraževal in razvedril.
VIR: Vestnik
Rodil se je direktor Tovarne olja Gea LEOPOLD TURNŠEK
Leopold Turnšek se je rodil 4. avgusta 1945 v Drenskem Rebru (občina Kozje) očetu Andreju in materi Magdaleni Turnšek, rojeni Fišer. Družino sta dopolnjevala še brat Andrej in sestra Majda.
Po končani osnovni in srednji šoli je leta 1970 uspešno zaključil študij agronomije in pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir agronomije.
Aprila leta 1971 se je poročil z Ido Korošec. Rodila sta se jima otroka Matjaž in Polona.
Leta 1971 se je zaposlil v podjetju Vital d.o.o. v Mestinju kot tehnični vodja proizvodnje. Na tem delovnem mestu je ostal do leta 1976, ko ga imenujejo za direktorja Tovarne olja Gea d. d. Slovenska Bistrica (leta 1904 jo je ustanovil Albert Stiger, op. ur.) in nato leta 2005 za predsednika uprave v istem podjetju. Na tem delovnem mestu je ostal do upokojitve leta 2008. Pod njegovim vodstvom je Tovarna olja Gea postala vodilna oljarna in edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji. Tovarna proizvaja in trži izdelke pod uveljavljenimi in uspešnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea bio, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Nosilni proizvodi so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvrta čebula in krmne komponente.
Poleg opravljanja direktorske funkcije je bil aktiven tudi na drugih, predvsem gospodarskih področjih, kjer je opravljal tudi pomembne funkcije: bil je aktiven član živilske industrije Republike Slovenije (RS), aktiven član gospodarske zbornice RS in območne gospodarske zbornice za Podravje, predsednik gospodarske zbornice za Podravje, predsednik Razvojnega sveta za Podravje, predsednik združenja oljarstva RS in predsednik Gospodarskega interesnega združenja Golica (GIZ).
Za svoje delo je prejel številna priznanja.
VIR: biografski-sb.si
ČE BI RADI VRTNARILI
Okrajni cestni odbor namerava s pomočjo banske uprave in prizadetih občin nadaljevati cestno zgradbo do Šmartna nad Slov. Bistrico, kjer je znani »Počitniški dom kraljice Marije.« Treba je dograditi še kakih 8 km ceste, pa bo mogoča krožna vožnja Maribor – Hoče Sv. Areh – Šmartno – Slov. Bistrica – Slivnica – Maribor. V zapadni smeri pa bo mogoče v prihodnjih letih zgraditi po vrhovih Pohorja cesto v smeri proti Slovenjgradcu oz. Mislinjski dolini. Seveda je ta ideja »muzika bodočnosti.«
VIR: Večernik
Umrl je prvi redno imenovani župnik na Zgornji Polskavi ANTON SEBASTJANČIČ
Anton Sebastjančič, svetni duhovnik, rojen na Reki, je bil prvi redno imenovani (instalirani) župnik na Zgornji Polskavi od januarja 1771 do 4. februarja 1781. To desetletje je bilo čas pomembnih dozidav župnišča.
V tistem času so se kaplani pogosto selili od župnišča do župnišča, kjer so jih župniki zaposlovali kot »pomočnike« (pomožne duhovnike). Prvega kaplana je iz lastnih sredstev tako vzdrževal župnik Sebastjančič. Prvo kaplansko ustanovo je s 500 goldinarji ustanovil sam leta 1775.
Župnik Anton Sebastjančič je bil neutruden in je imel zato tudi veliko sovražnikov. Jezen zaradi številnih nevšečnosti je zapustil župnijo na Zgornji Polskavi 4. februarja 1781.
Umrl je 4. avgusta 1795.
VIR: biografski-sb.si
