5. januar
Danes goduje MILENA
Ime Milena je izpeljano iz zloženih slovanskih imen, od katerih je ena sestavina mil, npr. Vojmil, Ljudmila. Možna pa je tudi izpeljava iz pridevnika mila, in sicer s sufiksi -ena, -ica, -ka. Ime Milena spada med najstarejša slovanska imena, dokazano zapisana že v najstarejši češčini.
Ženske različice imena: Mila, Milada, Miladinka, Milana, Milanca, Milanda, Milanija, Milanja, Milanka, Milenca, Milenija, Milenka, Mileva, Mili, Milica, Milija, Milijanka, Miljana, Miljanka, Milika, Milina, Milinka, Milislava, Milivoja, Milivojka, Milja, Miljana, Miljanka, Miljena, Milka, Milkica, Milojka, Milodraga, Milomira, Milomirka, Milorada, Milosava, Miloslavka, Miloša, Miloška, Milovana, Milovanka, Milunka, Miluša, Miluška, Milislava.
Moške različice imena: Milan, Milen, Milenko, Miloslav.
5. januar
ANAMARIJA LAMPIČ SPRINTERSKA ZMAGOVALKA
5. januarja 2020 je Anamarija Lampič postala zmagovalka sprinterske razvrstitve novoletne turneje smučarskih tekačic. Na zadnji etapi je že po prvem letečem cilju postalo jasno, da je Lampičeva ubranila rdečo majico in tako postala zmagovalka v posebnem točkovanju. V skupni razvrstitvi turneje je osvojila 19. mesto.
5. januar 2023
ŽUPAN IMENUJE PODŽUPANA ŽARKA FURMANA IN MODESTA MOTALNA
Župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar, je danes, 5. januarja 2023, imenoval dva podžupana
Žarko Furman se je rodil 13. februarja 1979 v Mariboru. Otroštvo je preživel v Slovenski Bistrici, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani srednji šoli je nadaljeval študij na Ekonomsko – poslovni fakulteti v Mariboru in po uspešnem zaključku študija v Mariboru, študij nadaljeval na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Karierno pot je začel v mednarodnem trgovskem podjetju in jo nato nadaljeval v slovenskem podjetju, ki se ukvarja z veleprodajo živil, kjer od leta 2013 opravlja delo direktorja. Je poročen in oče sina. Živi v Slovenski Bistrici. Na funkcijo podžupana je bil imenovan že petič. “Vesel sem, da me je župan, dr. Ivan Žagar, ponovno imenoval na to funkcijo. To pomeni, da mi zaupa. Gre za iste vrednote, ki jih delimo, in tudi prioritete pri projektih, za katere mislimo, da so najboljši in da imajo čim večji pozitivni učinek za občane. Pomeni tudi, da se razumemo in da znamo v nekaterih situacijah, če je treba, stopiti korak nazaj in ne le trmasto vztrajati pri svojem, to je v politiki potrebno in nujno,” je po imenovanju povedal Žarko Furman.
Modest Motaln je rojen 27. aprila 1989, otroštvo je preživel v Sp. Prebukovju, osnovno šolo pa je obiskoval na Šmartnem na Pohorju. Po končani srednji šoli se je odločil za študij hortikulture. Je inženir hortikulture in je zaposlen na bistriški Komunali, kjer kot vodja oddelka za javne površine skrbi za zelene javne površine. 12 let je bil predsednik KS Šmartno na Pohorju, že tretji mandat pa je občinski svetnik. “Vesel in počaščen sem, da se je župan tako odločil in hkrati prevzemam veliko odgovornost do občank in občanov. Prepričan pa sem, da bom s svojimi izkušnjami lahko prispeval za dobrobit občanov občine Slovenska Bistrica, saj si Slovenska Bistrica zasluži sodobno mesto in razvito podeželje. Predvsem bom županu v pomoč pri svetovanju o komunalni in cestni infrastrukturi, blizu pa mi je tudi področje družbenih dejavnosti. Žal pa se bom moral odreči članstvu v nekaterih svetih zavodov, kjer sem doslej deloval, in tudi članstvu v svetu KS Pohorski odred, saj te funkcije niso združljive s funkcijo podžupana,” je po imenovanju povedal Modest Motaln.
Funkcija podžupana je, da pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Tudi nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja župana opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
VIR: Natalija Sinkovič, Bistričan.si
FOTO: Zgoraj: Žarko Furman; Spodaj: Modest Motaln (Bistričan.si)
OZIMIČI, KODRIČI, MARČIČI
Zanimiva dejstva iz terezijanskih popisov 1754
– v Slovenski Bistrici je bilo tedaj vsaj 127 hiš obdavčenih, preostale so bile neobdavčene (v lasti plemstva, cerkvenih ustanov, zapuščene/nenaseljene hiše);
– najpogostejši priimki v mestu so bili Ozimič, Kodrič, Marčič;
– najpogostejši mestni moški imeni sta bili Jakob in Jožef, najpogostejše žensko pa Ana;
– osebe brez zapisanega priimka (nominatus) so bile nižje na družbeni lestvici;
– za hišne gospodarice (večinoma vdove, ki so podedovale hišo z zapisano obrtno pravico) je pri priimku dodana končnica -ova (na primer Huärinova);
– bilo je okoli 40 različnih poklicev, najpogostejši so bili zidarji (opuščanje lesne gradnje), oskrbniki (hlevov/zemljiške posesti), lončarji (obilica gline), čevljarji, usnjarji (trgovina z živino med Madžarsko in Italijo);
– drugi zanimivi poklici: trije solni nadzorniki in pooblaščen trgovec s soljo (strogo varovana meja med kameno soljo iz salzburških rudnikov in morsko soljo iz primorske pokrajine, tihotapljenje), poštni mojster (eden najpremožnejših meščanov), vrtnar (morda grajski; največji baročni park na spodnjem Štajerskem);
– gospostvo Bistriški grad je bilo v času popisa v lasti grofa Ignaca Marije II. Attemsa eno večjih gospostev tedanje slovenske Štajerske (486 podložnih hišnih gospodarjev, živečih na 32 območjih), večja naselja so bila Ugovec, Črešnjevec, Zgornja Bistrica, Tinje in Šmartno na Pohorju (30 do 40 hiš);
– cerkvene ustanove: župnija sv. Jerneja Slovenska Bistrica (18 podložnih hišnih gospodarjev); združeni beneficiji slovenjebistriških minoritov (70 podložnih hišnih gospodarjev); beneficij sv. Ane (22 podložnih hišnih gospodarjev);
– med popisanimi podložniki je bilo veliko viničarjev in vinogradniških kočarjev (vino – za obredne potrebe, kot živilo, cenjen tržni produkt).
VIR: Tomaž Ajd, Večer
PREMIERA MEDENIH TEDNOV NA ZGORNJI POLSKAVI
Dramska sekcija KUD Gaj Zgornja Polskava je prvo nedeljo v novem letu 2020 premierno na odru predstavila gledališko igro Francija Tušarja Medeni teden. Kadar gre za premierno uprizoritev gledališke igre, je to vsekakor praznik. Preden se je igra pričela, je bilo ob prazničnem vzdušju v zraku čutiti tudi malce zdrave napetosti in vznemirjenja. Pod režijo se je tokrat že tretjič podpisal Jože Pongračič, ki je hkrati odigral tudi eno izmed vlog. V gledališki igri so igrali: Toni Žilavec, Patricija Breznikar, Jože Pongračič, Nastja Janžič in Anja Kobale. Za luči in glasbo je poskrbel Ambrož Leskovar, za scenska dela Toni Žilavec in kostumografijo Alenka Žilavec. Medeni teden je komedija, ki s preprosto zgodbo, polno zapletov, presenečenj in preobratov popelje gledalca v svet medsebojnih odnosov. Mladoporočenca želita svoj medeni teden preživeti ob morju, kjer pričakujeta samotne in umirjene dni. Vendar so vse drugo kot to, saj jima ob zvokih morja in škržatov idilo prekrižata njuna oboževalca. Spletke, skušnjave, zapleti in igralska zasedba ter režiserjeva sposobnost prepoznati aktualne humorne trenutke pa igro naredijo odlično.
VIR IN FOTO: Tanja Jakolič
VREDNOTE PARTIZANSKEGA BOJA
Pred 65 leti so nemški okupatorji 8. januarja pri Treh žebljih na Pohorju zlomili odpor bork in borcev Pohorskega bataljona, tragični dogodek v občini Slovenska Bistrica zaznamujejo s spominskim dnevom. Danes se je z Osankarice proti zadnjemu bojišču bataljona vila kolona okrog 1500 pohodnikov in udeležencev spominske slovesnosti, na kateri je spregovoril minister za obrambo Karl Erjavec.
Med udeleženci so bili številni nekdanji partizani, predstavniki občin s širšega štajerskega območja, državnozborski poslanci in pripadniki Slovenske vojske s častnim vodom.
Čeprav vreme udeležencem ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo Pohorje zavito v gosto meglo, je slovesnost na zadnjem bojišču bataljona minila v izjemno spoštljivem ozračju. K temu je veliko prispeval Karl Erjavec, ki je v govoru poudaril, da na Slovenskem januarja zaznamujemo izjemno pomembna dogodka iz narodnoosvobodilnega boja. Leta 1942 je bil v Dražgošah prvi odkriti spopad partizanov z okupatorjem, leto pozneje je pri Treh žebljih nastala ena najbolj pretresljivih in tragičnih zgodb slovenskega boja, ko je padlo 69 borcev Pohorskega bataljona. Erjavec je omenil, da so morali nemški okupatorji na širšem štajerskem območju za zlom bataljona zbrati več kot dva tisoč mož. Borci bataljona niso imeli za preživetje prav nobene možnosti, tlakovali pa so pot v našo državnost tako kot drugi junaki narodnoosvobodilnega boja. Posebnega odobravanja je bil obrambni minister deležen, ko je jasno povedal, da se ni mogoče sprijazniti z idejami o izenačevanju žrtev med drugo svetovno vojno: »Žal mi je, da danes še vedno nočemo govoriti o naših junakih iz druge svetovne vojne, ker to nekako ni simpatično. Celo več, govoriti želijo o tem, da bi dobili status žrtev vojnega nasilja morebiti tudi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem. Kot minister za obrambo, član vlade in kot predsednik stranke moram jasno povedati, da tega ne bomo nikdar dovolili. Ne bomo dovolili, da tisti, ki so izdajali pokončne in klene Slovence, ki so ljubili zemljo in jezik, dobijo takšen status.«
VIR: Danilo Utenkar, Delo
5. januar 2008
TEDEN V SLIKI
Iz vinogradov mariborske nadškofije je prišlo kardinalsko vino, “vinum cardinalium”, posvečeno obletnici povišanja nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja v kardinala v Rimu. V vinski kleti v Slovenski Bistrici sta mašno vino ‘07 testirala kardinalska eminenca Rode in mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger.
VIR: Večer
FOTO: Marko Vanovšek
5. januar 1996
ŠTUHČEV DOM PRI TREH KRALJIH JE POLN OBISKOVALCEV
Z zimsko opremo do ugodne smuke
Vlečnici Veliki Vrh in Črno jezero sta obnovljeni in obratujeta – Dom je zaseden do začetka marca – Po smučanju bo pri Treh kraljih kmalu mogoče obiskati savno in fitness studio
Pri Treh kraljih, v edinem zimskošportnem središču na bistriškem koncu Pohorja, je zdaj 60 centimetrov snega, delavci na smučišču pri Treh kraljih so ga dodobra steptali in uredili prijetno smuko. Obe prenovljeni vlečnici – Veliki Vrh in Črno jezero – lahko na uro prepeljeta dva tisoč smučarjev.
»Smučarsko sezono smo dobro začeli in do konca zimskih počitnic imamo v prenovljenem domu zasedene vse zmogljivosti. Cene smučarskih vozovnic so pri nas ugodne, saj popoldanska za odrasle (z njo se je mogoče smučati od 12.30 do 16. ure oziroma že prihodnji teden do 16.30) stane le 900 tolarjev. Čez štirinajst dni borno v domu odprli savno in fitness studio, kar bo prav gotovo popestrilo našo ponudbo, velike načrte imamo tudi za mesece, ko ni snega,« je povedal Miro Križman, solastnik podjetja Bimm iz Slovenske Bistrice (s poslovnim partnerjem Andrejem Markovičem sta sedež podjetja pred časom prenesla v bistriško občino), najemnik rekreacijsko turističnega centra Trije kralji.
Za obiskovalce, v domu je sto ležišč, skrbi petnajst delavcev, večinoma domačinov. Smučarji se lahko okrepčajo v smučarski restavraciji, odprt je rudi lokalček na smučišču. Za vse, ki bi svoje znanje smučanja radi osvežili ali se prvikrat odpravljajo smučat, imajo pri Treh kraljih organizirano šolo smučanja, sposoditi si je mogoče opremo in se naučiti tudi deskanja na snegu.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Štuhčev dom na razglednici okrog l. 1993 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
ZA MILIJARDO GRE
Med pomembne gradbene činitelje v občini Slovenska Bistrica sodi tudi gradbeno podjetje “Granit”. Kolektiv z večjim številom lastnih obratov je za nekaj odstotkov presegel lanskoletni plan. Med drugim je dogradil samski blok za potrebe članov kolektiva “Impol” v Slovenski Bistrici, v Mariboru stanovanjska bloka za “Metalno” in za “Elektro Maribor mesto”, stanovanjski blok za opekarno na Pragerskem, skladišče za trgovsko podjetje “Preskrba” v Poljčanah in dva stanovanjska objekta pod Pohorjem v Mariboru.
Čeprav kaže za letošnje leto po mnenju predstavnikov kolektiva nekoliko slabše, si kolektiv prizadeva, da bi lanski plan 600 milijonov dinarjev vendarle dvignil na 1 milijardo dinarjev.
VIR: Večer
FOTO: Nov samski blok v stanovanjskem naselju v Zg. Bistrici (Večer)
REDEK LOVSKI BLAGOR
Gačitelj Ziringer v Stolni ulici je razstavil v svojem iz ložbenega oknu lepega planinskega jereba, ki ga je ustrelil v Slovenski Bistrici učitelj Kristan. Planinski jereb je že redka ptica v naših planinah.
VIR: Mariborski večernik Jutra
FOTO: FB
USPELA DIJAŠKA PREDSTAVA
Dijaška predstava v Slov. Bistrici, dne 5. t. m. je prinesla »Dijaški kuhinji” v Mariboru zopet okoli 200 K čistega. Zato izrekajo podpisani najsrčnejšo zahvalo sledečim in mnogim drugim dobrotnikom: gosp. profesor, dr. A. Medvedu za pokroviteljstvo, slov. “Dram. društva” v Mariboru, slav. Posojilnici in Čitalnici, (gospici Janežič-evi!) v Slov. Bistrici. Najsrčnejše se zahvaljujejo mariborskim narodnim damam, ki so prireditvi s svojim krasnim in res veleuspešnim sodelovanjem pripomogle do veljave! Tem in vsem drugim dobrotnikom, končno vsemu občinstvu bodi v zadostilo zavest, da je iznova iztrgalo bedi in pomanjkanju mnogo dijakov! Hvala!
Slovenski gimnazijci igralci
VIR: Narodni list
Rodil se je pisatelj in častni občan občine Slovenska Bistrica ANTON INGOLIČ
Anton Ingolič, starejši brat Jožeta Ingoliča in Karla Ingoliča, se je rodil 5. januarja 1907 na Spodnji Polskavi kot prvi sin očetu Antonu, mizarju in materi Ani, šivilji.
Maturiral je na mariborski realki in nato študiral leto dni v Franciji, zatem pa slavistiko v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil kot profesor s ptujske gimnazije izgnan v Srbijo; po vrnitvi pa je znova poučeval na Ptuju in v Mariboru ter bil profesor na gimnaziji v Ljubljani.
Med študijem v Ljubljani je prvo leto postal član krščansko socialističnega akademskega kluba ‘Borba’. Člana sta bila tudi Miško Kranjec in Edvard Kocbek. Leta 1946 in 1950 je bil izvoljen za ljudskega poslanca Ljudske republike Slovenije (LRS). Od leta 1976 je bil dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), od leta 1981 pa njen redni član.
31. decembra 1929 se je poročil s sokrajanko, tudi učiteljico, Adelo, rojeno Oprauš (*1908), hčerko pekovskega mojstra Antona Oprauša.
Kot pisatelj se je najprej uveljavil kot pisec socialnega realizma. Razgrinjal je usode ljudi v obravnavanju objektivne stvarnosti in nravstvenosti (Lukarji). Kot pisatelj ‒ naturalist je odigral izjemno vlogo v času pred vojno, med njo in po njej. V zadnjem času je obravnaval tematiko iz svojega ožjega rojstnega območja (Gorele so grmade, Pradedje). Pisal je tudi novele, mladinske povesti in dramska dela (Gimnazijka, Krapi, Mlatilnica, Likof …).
Po upokojitvi leta 1965 je večino časa preživel v Bukovcu nad Zgornjo Polskavo.
V bistriškem gradu je njegova spominska soba z njegovo knjižnico (nad 2500 enot), ki jo je pisatelj v oporoki zapustil občini Slovenska Bistrica.
Anton Ingolič je umrl 27. marca 1992 v Ljubljani in je pokopan na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
GOSTILNA Z MESARIJO NAPRODAJ
Iz obiteljskih obzirov se proda pod ugodnimi pogoji v mestu ob državnej cesti stoječa gostilna z mesarijo v prav živahnem prometu. Pri istej se nahaja ledenica, vrt za goste in še druga ednonadstropna hiša s prostornimi postranskimi poslopji. Tudi spada zraven 24 oralov rodovitne dobro obdelane zemlje. Več se poizve iz uljudnosti pri dr. Urban Lemežu, odvetniku v Slovenski Bistrici.
VIR: Domovina
Rodil se je kretnik, organist in predsednik podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev ANTON VIVOD
Anton Vivod se je rodil 5. januarja 1877 v Doliču v občini Mislinja.
Po končani meščanski in orglarski šoli v Ljubljani je bil najprej organist v Belih Vodah ter na Doliču in Spodnji Polskavi, nato pa se je zaposlil na železniški postaji na Pragerskem, kjer je napredoval do kretnika.
Poročen je bil z Nežo, rojeno Sagadin, s katero sta imela kar dvanajst otrok; trije so umrli kmalu po rojstvu, devet jih je preživelo. Tudi njegov vnuk Milan Vivod, prvi doktor mednarodnega in pomorskega prava v Jugoslaviji, je skupaj z bratom preživel mladost pri njima.
Anton Vivod je bil med ustanovnimi člani narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda, ki so jo za območje obeh Polskav in Pragerskega ustanovili oktobra 1909.
Decembra 1918 je sklical občni zbor, na katerem so se železničarji na Pragerskem pridružili Splošni železničarski organizaciji za Jugoslavijo in sredi leta 1919 ustanovili podružnico Zveze jugoslovanskih železničarjev. Antona Vivoda so soglasno izbrali za predsednika.
Zaradi poapnenja žil, za katerim je bolehal zadnja leta, so mu leta 1930 odrezali obe nogi in je pristal na vozičku. V zadnjem letu ga je štirikrat zadela še kap.
Anton Vivod je umrl 7. januarja 1937 na Spodnji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
