Veliko kritičnih besed je bilo izrečenih o vaši izvolitvi za direktorico Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Na postopek imenovanja se je pritožila ena od kandidatk za to delovno mesto, potem je posredovalo upravno sodišče, občinski svet vam je podelil vedejevstvo, potem pa le imenoval za direktorico zavoda. Kako ste opazovali to dogajanje od poletja do zime 2009?
“Dokler je beseda tekla na formalni ravni, nisem bila prizadeta. Tudi tožnico in njeno pritožbo sem sprejela. A ko se je zadeva spustila na osebno raven, ko so začeli slabo govoriti o mojem delu, se me je dotaknilo. Zlasti me je prizadelo, ko so očitki leteli na to, s kom sem poročena. Govoričenje o meni ni bilo prijetno, v javnosti se nisem oglašala, čakala sem le na epilog zgodbe o imenovanju direktorice.”
Z vašim prihodom v grad se je marsikaj spremenilo. Prinesli ste nekaj novosti, v javnosti pa se govori, da tudi veliko mero komercialnosti. Se strinjate s slednjim mnenjem?
“Zavod za kulturo razumem kot institucijo, ki se ukvarja s kulturo in ki želi zgraditi kulturni center s čim večjim spektrom kulturne ponudbe. Želim si, da bi bile v gradu prireditve za povprečne in zahtevne obiskovalce. Ker zavod živi od javnega denarja, imajo ljudje pravico, da dobijo čim bolj pestro kulturo. Ker nisem trgovka, se grad ni skomercializiral, kot nekateri trdijo. V gradu ves čas iščemo in pletemo več zgodb: etnološko, razstavno, prireditveno in družabno.”
Bliskavice za freske niso škodljive
Kaj pa bučne poroke in bučni svatje? Lahko kdo škoduje grajskim umetninam?
“Ker smo zelo odvisni od denarja, sem se odločila, da grad odprem javnosti in da v njem ljudje, seveda na primerni ravni, pripravijo poročno slovesnost. Povedati moram, da sem se v zvezi s tem povezala z dr. Janezom Bogatajem, ki je s svojimi nasveti obogatil našo ponudbo in nas opozoril tudi na možne nevšečnosti. Naj povem, da se v gradu sproži veliko bliskavic, a te za freske niso škodljive.”
Naštejte novosti, ki ste jih uvedli!
“Posvetili smo se ekološkim vprašanjem. Odprli smo vrata ekologom, začeli z delavnicami in odziv je dober. Z vsemi možnimi sredstvi iščemo možnosti za predstavitev različnih tem in grajskih dragocenosti. Grad obiskuje Bela dama, ki obiskovalce vodi po razstavah in zbirkah. Potem prihaja k nam Zeleni škrat, ki na dinamičen način otrokom pokaže grajsko premoženje. Uvedla sem tudi tako imenovani protokol, s katerim v grad vabimo ljudi, ki lahko najamejo prostore in v gradu uživajo na najvišjem možnem nivoju. Potem so tudi še koncerti zahtevnejše glasbe, odprli smo trgovino s spominki, uvedli projekt Via Savaria, pridružili smo se poti Martina Tourskega, raziskujemo kulturno dediščino in postavili smo lik varuške Nane, ki obiskovalcem pokaže bistriško etnološko okolico. Gre za nadaljevanje projekta, ki ga je utemeljil prejšnji direktor zavoda Stane Gradišnik.”
Kakšni so načrti za letošnje leto?
“Leto 2009 nas je dokaj prizadelo. Denarja ni bilo v obilju, upam, da bo v letu 2010 nekoliko drugače in da bo občina Slovenska Bistrica prisluhnila našim težavam s finančno pomočjo. Le tako bomo lažje načrtovali in usklajevali kulturno politiko.”
Kako je z lastništvom gradu? Ali je kaj novega v razmerju Attemsi-država? Rodbina Attems zahteva Flurerjeve slike?
“V stalnih stikih sem s potomkinjo Eleonoro Attems. Ko je bila v gradu vsa rodbina Attemsov in ko so si ogledali razstavo Flurerjevih slik, so nastale nove zahteve. Rodbina zahteva te slike. Tudi zavod in občina si želita, da bi slike iz depojev Narodne galerije v Ljubljani prenesli k nam in da bi bile v gradu del stalne razstave. Občutek imam, da vračanje grajske lastnine Attemsi pogojujejo z vračanjem omenjenih slik. O tej zadevi, ki je na ustavnem sodišču in se ukvarja z vračanjem lastnine, nisem seznanjena. Četudi rodbina dobi grad v svojo last, sem prepričana, da se v v njem ne bo nič bistvenega zgodilo. Mogoče se bodo Attemsi ogreli za kakšno svojo fundacijo. Sicer pa sta grad in pristava še vedno v državni lasti.”

VIR IN FOTO: Večer