6. december
Danes goduje MIKLAVŽ
Ime Miklavž (tudi Nikolaj) izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Νικoλαoς (Nikólaos). Grško ime je zloženo iz grških besed νικη (nikē) v pomenu »zmaga v boju« in λαο’ς (laós) v pomenu »narod, ljudstvo«. Ime Miklavž se je v obliki Nikolaj na našem ozemlu prvič pojavilo v 13. stoletu, ko je leta 1291 zapisan Nicolaus, pisec loškega urbarja.
Moške različice imena: Kolja, Miklos, Mikloš, Miklož, Miki, Mikec, Miko, Nik, Nikica, Niko, Nikola, Nikolaj.
Ženske različice imena: Nika, Nikolaja, Nikolina.
6. december
MARIJA TEREZIJA UVEDE SPLOŠNO ŠOLSKO OBVEZNOST
S trezijanskim osnovnošolskimi zakonom imenovanim Šolska splošna naredba, ki ga je 6. decembra 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol; trivialne, glavne in normalne šole. Leta 1805 ga je nadomestil nov zakon, Politična šolska ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in ponovno uvedel cerkven nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje.
PLAKETA V ŠTATENBERG
S podelitvijo nagrad so zaznamovali deseti praznik občine
V Makolah so pretekli teden pripravili slovesnost ob 10. občinskem prazniku. Na osrednji prireditvi v Domu krajanov Makole so podelili tudi občinska priznanja. Franc Majcen, župan občine Makole, je ob jubilejnem prazniku poudaril, da so, odkar so ustanovili svojo občino, zagotovo naredili precejšen korak naprej. Še posebej je izpostavil izgradnjo telovadnice, vrtca in nogometnega igrišča. “Tudi v zadnjih štirih letih, odkar vodim občino, smo izvedli nekaj zelo pomembnih naložb. Obnovili smo najbolj obremenjeno lokalno cesto Pečke-Slovenska Bistrica v dolžini 3200 metrov, naložba je stala okoli 575 tisoč evrov. Letos smo modernizirali tudi več krajših cestnih odsekov v dolžini 1530 metrov, za obnove smo namenili 128 tisoč evrov. S pomočjo evropskih sredstev smo zagotovili dolgoročno varno in boljšo vodooskrbo, v naselju Makole smo uredili tudi kanalizacijo v vrednosti okoli 600 tisoč evrov. Poleg tega smo energetsko sanirali osnovno šolo s prizidkom in zdravstveni dom,” je nanizal Majcen.
Župan je še pojasnil, da pri njih, v Halozah, naložbe terjajo več denarja kakor drugje v ravninskih predelih. Za njihovo občino je značilna tudi manjša in razpršena naseljenost, pravzaprav večjih naselij ni. Vse to otežuje investiranje, kljub temu pa po Majcnovih besedah tudi za prihodnji mandat načrtujejo nekaj večjih projektov: “Poleg obnove cest in sanacije plazov, vsako leto se sproži kakšen nov, želimo sanirati kuhinjo in jedilnico v osnovni šoli. Za Prostovoljno gasilsko društvo Makole načrtujemo nakup večnamenskega gasilskega vozila, po obnovi oziroma novogradnji kliče tudi mrliška vežica. Upam, da bodo kmalu začeli graditi tudi krožišče v naselju Pečke. Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo je lastnikom poslala pogodbe za odkup, kot pravijo na direkciji, so finančna sredstva zagotovljena.”
Na petkovi slavnostni prireditvi je plaketo občine prejelo Turistično društvo Štatenberg, ki letos praznuje desetletnico delovanja, plaketo je prevzela predsednica Štefka Skledar. Občinski priznanji so podelili Jožetu Vovku (za požrtvovalno delo pri razvoju turizma in kmetijstva ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine) in Jožici Kolar (za ohranjanje makolskega planinstva), prejemnica županovega priznanja pa je Silvestra Samastur (za vsestranski prispevek pri razvoju turizma in kulture). Ob prazniku so v Makolah pripravili tudi tradicionalni Andrejev sejem. Obiskovalci so si ogledali etnološke, kulinarične in rokodelske delavnice, pester je bil tudi spremljevalni program.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Štefka Skledar, Jožica Kolar, Jože Vovk in Silvestra Samastur, za njimi župan Franc Majcen (Milan Sternad)
6. december 2015
PRVI VEČER OTROŠKIH PESMIC IN PRAVLJIC USPEL
Na miklavževo nedeljo, 6. decembra, se je grajski ploščadi v Oplotnici odvil poseben večer za otroke – večer otroških pesmic in pravljic. Na prireditvi smo lahko prisluhnili poučnim otroškim skladbam Katje in Tinija Lesjak, katere sta spisala in uglasbila povsem sama. Kot gost je nastopil tudi pohorski godec, kralj ljudske glasbe, Tine Lesjak, ki je otroke razveselil tako kot zna samo on – z mehom harmonike. Za plesne vložke so poskrbele plesalke PD Zamigaj z nami, katero je med drugim bilo glavno pri sami organizaciji večera. Dramska igra pod taktirko Daniele Ćulum Stanojević pa nas je nasmejala in popeljala v božični čas. Bilo je pestro in zabavno. Člani društva Zamigaj z nami si želijo, da tak večer ne bi ostal edini, ampak bi se ponovil, če ne prej, v naslednjem prazničnem decembru.
VIR: Plesno društvo Zamigaj z nami
FOTO: Plesno društvo Zamigaj z nami
OTROKOM VSE BLIŽE DEDIŠČINA POD POHORJEM
Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice na dobri poti pri varovanju okolja, naravnih in kulturnih spomenikov
Le tu in tam se zgodi, da otroci postanejo središče zahtevnega izobraževalnega programa. Vzgojiteljice in otroci iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so bili del takega programa, še več: vključili so se v evropski projekt Živa dediščina, ki ga že nekaj let organizirajo Svet Evrope, Evropska unija in slovenski zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod vodstvom vzgojiteljice Karin Lavin so v bistriškem vrtcu izvedli dodatno izobraževanje in v vzgojo otrok uvedli nove metode dela z dediščino. Ko so vzgojiteljice in otroci nalogo opravili, so napisali knjigo z naslovom Vodnik po pokrajini pod Pohorjem in ji dodali še manjšo knjižico Kaj se kuha po Pohorjem?
Obe deli je Karin Lavin, vodja projekta Živa dediščina, predstavila v knjižnici v Slovenski Bistrici in zbranim povedala, da vodnik vključuje 31 tem, ki predstavljajo naravne in kulturne spomenike v pokrajini, poudarjajo pomen spregledanih reči in pojmov iz okolja ter s sliko ponazarjajo lepoto in kulturo pokrajine pod Pohorjem. Lavinova je še dejala, da je projekt financiral projekt Las, da je natisnjenih 1600 knjig in da sodi v tako imenovani program senzibilizacije, ki upošteva razsežnost narave, ustvarjalni pristop do dediščine in razvija pravilen odnos človeka do okolja. Vodnik je učni pripomoček in ni dobrodošel le za otroke, ki so sami po sebi varuhi narave, ampak tudi za starše, ki so izgubili občutek za varovanje starih hiš, knjig, spomenikov in drugih zanimivih drobcev iz okolja. “Publikaciji sta materialni rezultat prizadevanj v vrtcu, nastali sta s pomočjo vzgojiteljic in vodstva vrtca.
Otroci so v okviru projekta prepoznali govorico narave, dobili občutek za raziskovanje okolja,” je še dodala Karin Lavin. Vrtec je organiziral poseben tečaj za vzgojiteljice, in kot je povedala njegova ravnateljica Ivana Leskovar, je bil dobro obiskan in tudi zelo cenjen. Vodnik vabi v pokrajino in pomeni nov izziv pri vzgoji in izobraževanju. Konec koncev bosta omenjeni knjigi dobrodošli tudi za turistične delavce in centre, saj je v njiju veliko koristnih napotkov; knjigi nagovarjata človeka, naj se poveže z drevesom, s kamnom in ruševinami. Poglejmo primer iz knjige: ko so se otroci in vzgojiteljice ustavili pri reki Oplotniščnici, so ugotovili, da je bil potok nekoč perišče, stičišče ljudi, iz njega so zajemali vodo za pitje, otroci so izdelali celo milo, poslušali zgodbe in izdelovali glasbene inštrumente. Projekt in knjigi bistriškega vrtca je pohvalila Milena Antonič, koordinatorica gibanja Dnevi evropske kulturne dediščine za Slovenijo. Dejala je, da je bistriški projekt pomemben ne le za varstvo dediščine, marveč tudi za ohranjanje identitete. Letošnji dnevi evropske dediščine so vključili sto dogodkov, v kampanji je sodelovalo 50 držav, Slovenija pa v njej sodeluje od leta 1991.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: O novih modelih vzgoje so govorile (z leve): Ivana Leskovar, Milena Antonič in Karin Lavin (Zdenko Kodrič)
NOVI PREDPISI OBRTI NISO NAKLONJENI
Srečanje upokojenih obrtnikov slovenjebistriške obrtne zbornice
Območna obrtna zbornica Slovenska Bistrica, ki je lani praznovala svojo 25. obletnico delovanja, je za upokojene obrtnike iz občin Slovenska Bistrica in Oplotnica pripravila srečanje vseh svojih nekdanjih članov obrtne zbornice. Vzdušje v gostišču na Zgornji Polskavi je bilo zelo prisrčno.
O težavah, s katerimi se obrtniki srečujejo v današnjem času, so spregovorili tudi nekateri predsedniki strokovnih sekcij, ki delujejo pod okriljem bistriške obrtne zbornice, pri čemer so bili nekateri skeptični zaradi novih predpisov, ki jih država nalaga obrtnikom, “zaradi česar so nekateri svoje obratovalnice prisiljeni celo zapreti”, je povedal Peter Germ, predsednik sekcije avtoremontnih dejavnosti, medtem ko so nekateri bili bolj optimistični. Vinko Kropec, predsednik sekcije avtoprevoznikov, je med drugim poudaril, da težave niso tako velike, ampak si jih obrtniki včasih delajo sami. Še najbolj optimistične besede je zbranim namenila Zalika Lešnik, predsednica sekcije frizerjev, ki je poudarila, da so obrtniki lahko zadovoljni, da imajo obrtno zbornico, ki je edina organizacija, h kateri se lahko zatekajo po nasvete, pomoč in razumevanje.
Z minuto molka so zbrani počastili tudi spomin že umrlih obrtnikov. Med zbranimi so bili tudi: nekdanja predsednika bistriške zbornice Leopold Turk in Samo Brbre ter nekdanja dolgoletna sekretarka obrtne zbornice Zofka Skrbiš.
S pesmijo članov moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica – Polskava in s plesnimi koraki plesnega para Valerija Rahle – Aljaž Škorjanec, je organizator poskrbel tudi za bolj sproščeni del programa, ob dobri večerji pa je spomine na preteklost obudil Jurij Vodovnik.
Trenutno imajo v bistriški obrtni zbornici 149 upokojenih obrtnic in obrtnikov, tokratnega letnega srečanja se je, skupaj s soprogami in soprogi, udeležilo kakšnih 65 od vseh povabljenih.
VIR: Irena Brdnik, Večer
DANES OTROŠKI PARLAMENT V SLOVENSKI BISTRICI
Danes ob 12. uri bo v sejni sobi občine Slovenska Bistrica, kjer sicer sprejemajo odločitve občinski svetniki in svetnice, zasedal 6. otroški parlament. Udeležila se ga bosta po dva predstavnika iz vsake osnovne šole, mladi pa bodo govorili o pravici do prostega izražanja svojih mnenj in o spoštovanju le-teh.
VIR: (ps), Večer
6. december 1992
REFERENDUMA V KS ČREŠNJEVEC IN LAPORJE
Za šolo in vaško pošto
Danes, 6. decembra, se bodo odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka
Blizu 1300 volilnih upravičencev bo danes na desetih krajevnih voliščih v KS Laporje odločalo tudi o podaljšanju krajevnega samoprispevka. S tako zbranim denarjem se bodo lotili gradnje poslovnih prostorov pošte v Laporju, kar bo omogočilo hitrejši razvoj teh krajev, s petim samoprispevkom bi rešili tudi vrsto komunalnih težav, del denarja pa načrtujejo nameniti za sofinanciranje obnove ostrešja in fasade farne cerkve v Laporju. Pred dobrimi štirimi leti se je za samoprispevek odločilo skoraj 70 odstotkov vseh volilnih upravičencev in v Laporju verjamejo, da bodo uspešni tudi tokrat.
Referendum za 4. krajevni samoprispevek so razpisali tudi v krajevni skupnosti Črešnjevec, kjer se bodo, kot njihovi sosedje, o njem odločali v danes. Na Črešnjevcu želijo tako rešiti svoj problem — adaptirati šolo, ki zaradi zamakanja propada, otroci pa imajo še vedno dvoizmenski pouk. Jožef Štunf, predsednik KS Črešnjevec: »Naši krajani so že trikrat dokazali, di jim ni vseeno, kako se razvijajo naši kraji, in prepričan sem, da homo uspeli tudi tokrat, še posebno, ker homo največ denarja namenili za posodobitev naše šole, vrsto cestnih in podobnih infrastrukturnih nevšečnosti pa bomo reševali tudi v drugih vaseh naše krajevne skupnosti.«
VIR: (ps), Večer
TOPOL, KI LOVI!
Laporje pri Slovenski Bistrici je znano po marsičem, zdi pa se, da tega, kar je odkril naš reporter, ni odkril še nihče. Pa zadeva za domačine ni nikaka skrivnost. Gre za topol, v katerega je udarila strela …Že deset, dvajset ali tridesetkrat. Pokramljali smo z domačini in so nam rekli:
“Ne belite si glave. Srečni smo. V vsej vasi, vsaj v središču, ni nobenega strelovoda in tako nam topol resnično prav pride …”
Baje so ob nevihtah v Laporju prav zaradi tega topola povsem brez skrbi. Predvsem pa se vsaj doslej ni našel nihče, ki bi se opogumil – in ga podrl. Junaštvo pa tako, kajne?
VIR IN FOTO: F. Jauk, Večer
6. december 1964
PROSLAVA OB PREVZEMU NOVE AVTOCISTERNE PGD SLOVENSKA BISTRICA
PGD Slovenska Bistrica je 6. decembra 1964, ob 10. uri, pripravila na Trgu svobode v Slov. Bistrici proslavo ob prevzemu nove gasilske avto-cisterne TAM 4500 in motorne brizgalne tipa “Sora”, kapacitete 800 litrov.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Zapis o proslavi v kroniki (Kronika PGD Slovenska Bistrica)
6. december 1943
PROPADE DO TEDAJ NAJVEČJA NEMŠKA OFENZIVA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM
V začetku decembra 1943 so Nemci pripravili veliko ofenzivo na Pohorje. Mislili so, da je glavnina partizanov med Mislinjskim in Ribniškim sedlom, manjša skupina pa na Velikem vrhu. Po načrtih generala Rösenerja bi bilo treba najprej uničiti partizane na Velikem vrhu ali jih potisniti h glavnini in nato skupaj uničiti ali ujeti. Da se ne bi partizani pomešali med domačine, bi bilo treba začasno prijeti vse moške med 15. in 55. letom in jih predati varnostni policiji. Po njihovem mnenju naj bi bilo vseh partizanov na Pohorju okoli 600, dejansko pa jih je bilo okoli 180. Pohorski odred je bil o ofenzivi obveščen in se je pravočasno umaknil na Janževski vrh blizu Ribnice na Pohorju.
Ofenzivo »Snežni metež« so začeli Nemci izvajati 6. decembra 1943. Policija, orožništvo, vermanšaft, vojska ter gojenci nemških podoficirskih iz Maribora in iz Slovenske Bistrice so krenili z izhodiščnih položajev na vseh straneh Pohorja, med drugim tudi iz Šmartna, Tinja in Oplotnice. Kmalu so ugotovili, da ofenziva ne bo uspela, da partizanov ni tam, kjer naj bi po njihovih podatkih bili. Tako je propadla do tedaj največja nemška ofenziva na slovenskem Štajerskem.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 409
6. december 1937
PRVA PRIREDITEV V NOVEM SLOMŠKOVEM DOMU
6. decembra 1937, je samo dan po kolavdacija doma, ko je komisija dala dovoljenje, da se lahko dom prepusti svojemu namenu, bil ta otvorjen. Vršila se je v njem prva prireditev – Miklavžev večer, z zelo pestrim in bogatim sporedom. Prireditev je posetilo mad 1000 domačinov in okoličanov. Številni so neradi odšli, ker je zmanjkalo sedežev.
VIR: Slovenski gospodar; Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Slomškov dom jeseni 1937 (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
DIVJIH SVINJ NA BOČU NE BO ZMANJKALO
Lani so ravno v tem času ustrelili štiri. Ko so pred dnevi zopet priredili lov nanje, pa so imeli manj uspeha. V klošterskem revirji je prišel na strel in padel je le en prašiček, zato upajo na boljši uspeh ko prirede prihodnji lov. Sicer pa naj planincev, ki obiskujejo Boč to nič ne straši, kajti ni se še pripetilo, da bi merjasca kdo srečal kar tako na lepem. Pa
tudi beži od človeka, če ni izzvan in ranjen.
VIR: Mariborski večernik Jutra
NAŠLI OBEŠENEGA POSESTNIKA KRAUTA
1. decembra 1905 je odšel posestnik Kraut v gozd s sekiro. Od tega časa je izginil. Iskali so ga pridno, toda ni ga bilo moč najti. Danes so ga pa našli obešenega v Veleniku. Visel je tako nizko v grmovju, da se je zemlje dotikal. Vzrok samomora so bile družinski prepiri. Njegova hči je kmalu potem, ko so očeta našli, izginila. Čutila se je namreč krivo očetove smrti, čez tri dni so jo našli vsled lakote na pol mrtvo na sosedovem hlevu.
Vir: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, 2020, str. 420
