6. maj
Danes goduje DOMINIK
Ime izhaja iz latinskega imena Dominicus s prvotnim pomenom »pripadajoč, posvečen gospodu«. Tak pomen izkazujeta latinski pridevnik dominicus v pomenu »gospodov, gospodarjev; gosposki, cesarjev« in samostalnik dominus v pomenu »gospodar, gospod; lastnik, posestnik; prireditelj; gostitelj; vladar; soprog, ljubček«.
Moške različice imena: Domen, Domenik, Domi, Domin, Domine, Dominko, Domo, Minko.
Ženska različica imena: Dominika.
6. maj
MOČAN POTRES V FURLANIJI IN POSOČJU
Furlanijo in severozahodno Slovenijo, predvsem Posočje, so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so povzročili skoraj tisoč smrtnih žrtev in na širšem nadžariščnem območju veliko razdejanje. Najmočnejši potres je imel magnitudo 6,5, še 7 potresov je imelo
magnitudo večjo kot 5,0. Po rušilnemu potresu 6. maja je sledila serija popotresov, ki je nakazovala na umirjanje tal. 11. in 15. septembra pa se je zgodilo pet močnih popotresov, ki so porušili že poškodovane kot tudi mnoge že deloma obnovljene stavbe. V Sloveniji je bilo najbolj prizadeto Posočje, posebno hudo je bilo v Breginjskem kotu. Za posledicami majskega potresa je v Sedlu umrla ena oseba, ranjenih je bilo 31 oseb.
ODPRTJE PRIZIDKA VRTCA NA ZGORNJI LOŽNICI
Na Zgornji Ložnici so na današnji dan, 6. maja 2016, slovesno odprli nov prizidek vrtca na Zgornji Ložnici. Gre za pomembno pridobitev, saj se je v zadnjem desetletju število otrok v krajevni skupnosti Zgornja Ložnica zelo povečalo. Vrtec je namreč pridobil dve prostorni igralnici s sanitarijami in izhodom na teraso, večnamenski prostor, garderobo, kabinet za interesne dejavnosti in igrišče. Denar za naložbo, ki je stala 720 tisoč evrov, je v celoti zagotovila Občina Slovenska Bistrica. Na slovesnosti so trak prerezali župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Ivana Leskovar in Ivan Kumaver, predsednik KS Zgornja Ložnica.
VIR IN FOTO: Informator
RUŠENJE STARE GARAŽE PGD PRAGERSKO
Maja so se začela pripravljalna gradbena dela za dograditev gasilskega doma. To je bil za PGD Pragersko izjemno pomemben trenutek. Nanj so se pripravljali dalj časa, kajti stavba iz prehoda petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja – kljub pozneje dograjenemu manjšemu prizidku – že dolgo nič več ustrezala potrebam. Ne samo zaradi dejstva, da je v garaži prostor za samo dve vozili, pretesna je bila v vseh pogledih. Da so se lahko lotili te zanje zahtevne investicije – z njo so pridobili nekaj sto kvadratnih metrov novih uporabnih površin – so namensko varčevali kar deset let. Nanjo so se tudi organizacijsko vzorno pripravili.
Najprej so del opreme preselili v garažo podjetnika, gasilca Boštjana Podlesnika, dan pred začetkom del so se v velikem številu udeležili Florijanove maše v domači cerkvi, 6. in 7. maja 2013 pa so porušili garažo. Pri teh delih so člani PGD Pragersko opravili skoraj sto prostovoljnih delovnih ur. Naslednje dneve so bili na vrsti izkopi, nasutje gramoza, njegovo utrjevanje ter betoniranje temeljev in talne plošče.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Med rušenjem stare garaže (Arhiv PGD Pragersko)
ODPRTJE NOVE SREDNJE ŠOLE SLOVENSKA BISTRICA
Na današnji dan, 6. maja 2005, so ministra Milan Zver in Ivan Žagar, poslanec državnega zbora Jožef Jerovšek, županja bistriške občine Irena Majcen, ravnateljica srednje šole Iva Pučnik Ozimič in dijak Dejan Pletikos slovesno odprli prostore nove Srednje šole Slovenska Bistrica (SŠSB). Na slovesnosti, ki je bila v telovadnici, sta govorila minister za šolstvo in šport Milan Zver ter nekdanji učenec povojne bistriške nižje gimnazije filozof Ivan Urbančič. Prvi je poudaril pomen izobraževalne ustanove in vlogo vzgoje v njej, Urbančič pa je dijake in profesorje nagovoril v imenu maturantov bistriške nižje gimnazije. Govorila je tudi županja Irena Majcen, ki je v svojem govoru orisala razvoj šolstva na Bistriškem. Naložba je vredna 1,7 milijarde tolarjev, srednjo šolo obiskuje skoraj 600 dijakov, v njej pa je zaposlenih 52 ljudi. Telovadnica in šola merita pet tisoč kvadratnih metrov, zgradili pa so ju na zemljišču bivše vojašnice.
Temeljni kamen za šolo so položili 21. novembra 2003, s poukom v novi stavbi pa so začeli že marca 2005. SŠSB je svoje prve dijake sprejela 1. septembra 1999. Vse do letos se je pouk odvijal v zgradbi na Partizanski cesti, tam, kjer je sedaj Ljudska univerza. V novi stavbi, s 5.000 m2 prostora, se bo pouk sedaj odvijal v svetlih učilnicah, sodobno opremljenih laboratorijih in prostorni telovadnici.
VIR: Srednja šola Slovenska Bistrica in Večer
FOTO: Večer
ŠOLA V OPLOTNICI 1986. LETA
Spremenjen vrstni red naložb
Na konferenci občinske organizacije SZDL Slovenska Bistrica so njeni člani dodobra pretresli program referenduma za četrti občinski samoprispevek (referendum bo 19. junija) in realizacijo tretjega samoprispevka. Na konferenci pa so razpravljali tudi o tako imenovanem prvem krogu javne razprave. V Slovenski Bistrici so ugotovili, da je bila udeležba na zborih občanov skromna; zborov po krajevnih skupnostih se je namreč udeležilo nekaj nad tisoč ljudi. Na osnovi pripomb, ki so jih zbrali aktivisti socialistične zveze, je predsednik občinske konference SZDL Ivan Ferk ugotovil, da so volilni upravičenci največ razpravljali o prispevni stopnji in vrstnem redu uresničevanja tretjega občinskega samoprispevka. Oglasili so se tudi delavci zdravstva in zahtevali. da se v program novega uvrsti adaptacija zdravstvenega doma, Šmarčani si želijo nov vrtec, Poljčančani pa telovadnico. Nekaj nasprotujočih si mnenj je bilo tudi na račun gradnje osnovne šole na Spodnji Polskavi.
Člani konference so se v razpravi zavzeli za dosledno uresničevanje tretjega samoprispevka, kar pomeni letos zgraditi šolo na Spodnji Polskavi ter vrtca v Studenicah in na Laporju, medtem ko adaptacijo zdravstvenega doma ne bodo uvrstili v četrti samoprispevek. Prav tako tudi ne vrtca na Šmartnem na Pohorju in telovadnice v Poljčanah. Ko so pretresali referendumski program, so člani konference sklenili, da iz programa črtajo obnovo kurišč. ki jih bodo menda sproti popravljale šole in vrtci z denarjem amortizacije. Spremenili so tudi vrstni red novih naložb. Tako so gradnjo vrtca v Slovenski Bistrici uvrstili v 1985. leto, osnovno šolo v Oplotnici v 1986. vrtec v Poljčanah v 1987. in preureditev prostorov glasbene šole v 1988. leto. Spremenjen program so natisnili v knjižici — izšla bo v nakladi 10.000 izvodov — s tem pa je v občini pričel še drugi krog javne razprave, v kateri bodo zdaj sodelovali tudi delavci bistrških organizacij združenega dela.
VIR: Z. Kodrič, Večer
POMLAD NA ČRNEM JEZERU
Topli, sončni dnevi so letos prej kot običajno privabili na bistriško Pohorje najbolj vnete ljubitelje planin. Kljub temu, da je drevje šele začelo brsteti, pa iglavci že dajejo temu 
predelu Pohorja poseben čar. Zato ni nenavadno, da so začeli prihajati nanj prvi obiskovalci, ki se zlasti radi ustavljajo pri Črnem jezeru. Tu se zlasti nedeljski izletniki izpostavljajo toplim sončnim žarkom, v upanju, da si bodo vsaj malo obarvali kožo.
VIR in FOTO: V. H., Večer
OKUPATOR ZAPUSTI SPODNJO POLSKAVO
Ko je zadnja okupatorjeva enota 6. maja 1945 zapustila Spodnjo Polskavo, je oblast v vasi prevzel odbor Osvobodilne fronte, ki ga je vodil Jože Rajšp. Oblast spodnjepolskavskega odbora OF pa je treba razumeti z zadržki, kajti le-ta je zaradi doslednega centralizma v glavnem samo izvajal ukaze in navodila višjih organov. Poleg Jožeta Rajšpa so bili v odboru OF še Štefan Dolinšek, Franc Soršak, Jakob Soršak, Štefan Sobotič, Marija Rajšp, Štefan Trauner, Nežika Šoba, Franc Falež, Karel Hrastnik, Ivan Černe, Ida Selinšek, Angela Kapfer in Lambert Gerbič. Odbor je imel prvo javno sejo 9. maja 1945.
S Spodnje Polskave je odšla zadnja okupatorjeva enota tri dni pred osvoboditvijo. Takoj po njenem odhodu je bila aktivirana vaška straža, vsi moški, ki so še bili doma, so bili 6. maja 1945 v Framu mobilizirani in 8. maja so pomagali razoroževati nemške enote, ki so se umikale proti Avstriji. OF je vodil Jože Rajšp, ljudje so Spodnjo Polskavo okrasili z zastavami in v okrašenem kraju pričakali partizane, ki so prišli na Spodnjo Polskavo 10. maja 1945.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 343
KONCERT MARIBORSKIH HARMONIKARJEV
V nedeljo, 6. maja 1934, so v Slovenski Bistrici praznovali 20-letnico v počastitev političnih preganjancev v svetovni vojni. Ob tej priložnosti so mali harmonikarji iz Maribora, pod vodstvom g. prof. Schweigerja, ob 11. uri priredili koncert v poslopju Okrajne hranilnice.
VIR: Večernik
NA OGLED SO POSTAVILI VOLKA
V nedeljo, 6. maja 1934, so v posojilniški dvorani v Makolah postavili na ogled volka, ki ga je ustrelil lovec in posestnik Hajšek. Čudno se mu je zdelo, kdo preganja srnad v dolino, zato je v gozd spustil svoja psa. Prvi je upehan prisopihal domov, drugega pa sploh ni bilo na spregled. Po dolgem iskanju so truplo razmesarjenega psa našli, ga zastrupili, in ko ga je volk hotel obrati do konca, je poginil. Za te gozdove je bil to edinstveni primer.
Senzacionalna vest se je kmalu razširila po kraju in okolici in radovedneži z vseh strani so prihajali na ogled za te kraje nenavadno zver.
VIR: Večernik
Rodil se je duhovnik, zgodovinar in publicist IVAN ŠKAFAR
Ivan Škafar se je rodil 6. maja 1912 v Beltincih očetu, kmetu, Martinu in materi Mariji, rojeni Vereš (Vörös).
Že leta 1913 se je z očetom izselil v South Bend (zvezna država Indiana, Združene države Amerike; ZDA). Tam je do leta 1920 obiskoval osnovno šolo, nato pa se je se vrnil v Beltince in tam nadaljeval šolanje. V Murski Soboti je končal sedem razredov gimnazije, osmega z maturo (1931) pa v Ljubljani. V Mariboru je študiral bogoslovje in bil leta 1935 ordiniran.
Kaplanoval je v raznih krajih, bil tudi duhovnik za prekmurske sezonske delavce v Vojvodini (Srbija) in severni Nemčiji (1939). Med 2. svetovno vojno je bil kaplan v raznih krajih sombotelske škofije na Madžarskem.
Od leta 1945−59 je bil župnijski upravitelj na Keblju, od leta 1959−76 pa župnijski upravitelj in župnik v Radljah ob Dravi ter dekan vuzeniške dekanije in v tem času tudi tajni papežev komornik.
Pomembno je njegovo delo med ljudmi na Keblju, kjer ni deloval samo bogoslužno, marveč tudi prosvetiteljsko.
Bolj kot duhovnik je znan kot zgodovinar in preučevalec prekmurske preteklosti ter sodelavec Slovenskega biografskega leksikona.
Upokojil se je leta 1976 in živel s sestro Tiniko v Radljah ob Dravi.
Ivan Škafar je umrl 15. februarja 1983 v Radljah ob Dravi.
VIR: biografski-sb.si
NADLEŽEN AGENT
V gostilno gospe Mohorko v Šikoljah pri Pragerskem je došel neki nemški agent zavarovalnice „Foaciere”. Neko mlado dekle, ki služi pri gostilničarki, je tako nadlegoval, da se ga je morala ubraniti z nožem.
Kuge, lakote in agentov — reši nas dobrotljiva usoda!
VIR: Narodni list
Rodil se je strojar in usnjar ANTON HRASTNIK
Anton Hrastnik se je rodil 6. maja 1892 na Zgornji Polskavi kot peti od devetih otrok očetu Antonu (*1892), kmetu in strojarju − usnjarju, ter materi Elizabeti, rojeni Marčič (*1861 †1951). Hrastniki so bil eni redkih strojarjev in usnjarjev v naši občini.
Anton Hrastnik je bil v 1. svetovni vojni avstrijski vojak in vojni ujetnik v Rusiji.
Bil je zelo podjeten in je podedovano kmetijo z dokupovanjem zemlje zelo povečal. Redili so po dvanajst glav govedi, par konjev, svinje za domačo uporabo, kokoši, purane in gosi. Zaposlovali so dva hlapca, dve dekli in pastirja.
Po očetu je podedoval majhno strojarno − usnjarno, ki jo je kasneje povečal. Zaposlene je imel kar štiri delavce. Vsak teden je s konji in »platonerjem« (voz z ravnim dnom in pravokotnimi stranicami, op. ur.) po vasi in okolici zbiral kože svinj, telet in govedi, ki so jih nato strojili v njegovi delavnici. Ob delavnici je imel tudi trgovino, v kateri so ob delavnikih prodajali čevljarjem usnje za čevlje, podplate, torbe, pasove in druge izdelke.
Strojarsko − usnjarsko dejavnost je normalno opravljal tudi še med 2. svetovno vojno. Ko pa je povojna oblast zahtevala, da obdrži le eno dejavnost, torej ali obrt ali kmetijstvo, se je odločil za kmetijstvo.
6. januarja 1928 se je poročil z Marijo, rojeno Kaiba (* 29. 11. 1898), zaposleno v Krtinovi trgovini z mešanim blagom na Zgornji Polskavi (kasneje trgovina Cvetko, op. ur.). V zakonu so se jima rodili trije otroci: Anton (Zvonko, *1928 na Zgornji Polskavi, †2006, pokopan na Zgornji Polskavi), Silva (*1930 v Mariboru, poročena Vezjak, živi na Pragerskem) in Marija (*1932 na Zgornji Polskavi, poročena Jeler, živi v Slivnici pri Mariboru).
Anton Hrastnik je umrl 10. aprila 1971 na Zgornji Polskavi, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
NA POLSKAVSKEM DRUGI KMEČKI UPOR
Leta 1635 je Polskavsko zajel drugi slovenski kmečki upor. Vstajniki so po 6. maju, zbrani v Ločah pri Poljčanah, z bobni odšli proti Frajštajnu in Polskavama. Pridružili so se jim kmetje puntarji iz Starošinc, Zgornjih in Spodnjih Jablan, Strgonjce, Šikol, Leskovca in Črešnjevca. Zažgali so pragerski in spodnjepolskavski dvor, Frajštajn in zgornjepolskavski gradič. Vdrli so tudi v gromberški grad. Drugi kmečki upor ni uspel. Sigmund Ludvig Dietrichstein je obnovil svojo oblast. Podložniki so morali požgane dvorce obnoviti. Pri zgornjepolskavskem dvorcu so dogradili še žitno kaščo za trgovanje z žiti s svojih posesti.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 18
FOTO: Zgornja Polskava (Iz knjige G. M. Vischerja: Topographia Ducatus Stiriae, 1681)
