7. julij
Danes goduje MANICA
Ime Manica je različica ženskega osebnega imena Marija, za katero so Mariologi doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«.
Ženske različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka . . .
Moške različice imena: Mario, Marij, Marinko, Marjan, Marijan.
7. julij 1991
SPREJETA BRIONSKA DEKLARACIJA
V nedeljo, 7. julija 1991, so se na Brionih sestali predstavniki Slovenije, SFRJ in Evropske skupnosti. Sprejeta je bila t. i. Brionska deklaracija, s katero je bil uveden trimesečni moratorij za slovensko osamosvajanje. Kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju in zato je Predsedstvo SFRJ 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili iz koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober.
DOBRODELNO POBRUSILI PARKET
Podjetniki parketarji enkrat na leto obnavljajo parkete po vrtcih po vsej Sloveniji. Letos je prišel na vrsto Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Ciciban v Tomšičevi ulici. Obnovili so parket v osmih igralnicah, v skupni površini okoli 400 kvadratnih metrov. Prejšnji petek in v soboto je parket brusilo 13 podjetnikov, podjetje HGtrade, ki je hčerinsko podjetje skupine Helios, pa je podarilo lak. Marta Remec je povedala, da je lak popolnoma neškodljiv otrokom, brez vplivov na okolje in se zelo hitro suši. Zahvalila se je parketarjem za odziv v času sezone, ko je največ dela. Med sodelujočimi je bil tudi domačin – Boštjan Bobik, ki je pri akciji sodeloval tretjič. Dejavnost je prevzel po očetu, o tem deficitarnem poklicu pa je povedal, da zanj zdaj ni šole: “So priučeni, tako njihovo delo ne more biti strokovno. Dela v parketarstvu pa je veliko.” Ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica Stanislava Stegne je povedala, da je za njih to najlepše darilo ob koncu leta, “še posebej ker je dobrodelnost vrednota in tako zgled za otroke”. Tudi otroci se veselijo, da se bodo igrali na obnovljenih površinah, so tudi sodelovali pri praznjenju prostorov, ko so jih praznili. Ko so bila dela končana, so pripravili zaključno slovesnost, na katero so povabili predstavnike Občine Slovenska Bistrica, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha in direktorja HGtrade Tomaža Založnika. Vrtec jih je nagradil z lesenimi obeski za ključe, šivilje v pralnici so jim sešile priročne torbe iz blaga, otroci pa so jih razveselili z risbicami.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c,
FOTO: Samostojni podjetnik Boštjan Bobik pri brušenju parketa (Irena Brdnik)
POSLEDICE NEURJA S TOČO
Na območju občine Slovenska Bistrica se je 7. julija 2017 razvilo neurje z močnim nalivom, vetrom in točo. Naliv in veter sta bila zelo močna, toča pa večjih dimenzij in je padala približno 40 minut. Najbolj prizadeta območja so bila v pasu od Šmartnega na Pohorju in Tinja preko Nove Gore, Ritoznoja, Kovače vasi in Slovenske Bistrice do Leskovca in Spodnje Polskave. Najhuje je bilo prizadeto območje v naselju Tirgot, kjer na hudourniškem potoku prišlo do zamašitve jaška, posledica je bila izliv velike količine vode z muljem. Samo na tem območju je zalilo poslovni objekt in okoli 15 stanovanjskih objektov. Aktiviranih je bilo sedem gasilskih društev (PGD Zgornja Bistrica, PGD Slovenska Bistrica, PGD Šmartno na Pohorju, PGD Tinje, PGD Zgornja Polskava, PGD Spodnja Polskava in PGD Pragersko). Sodelovalo je 97 gasilcev s 14 gasilskimi vozili. Aktiviral se je tudi štab CZ občine Slovenska Bistrica. Zalilo je približno 45 stanovanjskih objektov. Gasilci so zavarovali premoženje s plastično protipoplavno zaščito in prečrpavali vodo iz zalitih objektov. Zalilo je tudi več poslovnih objektov (prostore Unidela, Kartonaže MSK, Aluminium Kety EMMI, Osnovne šola Pohorskega odreda). Toča je poškodovala strehi dveh gospodarskih objektov pri Urhu in na Leskovcu. Gasilci so strehi zaščitili s folijo. Na otroškem igrišču ob Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici je strela poškodovala drevo tako, da ga je bilo treba odstraniti. Poškodovane so bile številne ceste, največ na območju Pohorja, treba je bilo sanirati približno 120 kilometrov cest. Na celotnem območju, ki ga je zajelo neurje, je kmetijski pridelek precej poškodovan, na območju Pohorja celo popolnoma uničen. Poškodovano je vse, kar je na prostem: vinogradi in trstnice, sadovnjaki, tudi visokodebelni, poljščine (koruza, buče, krompir, ogrščica, ajda), žita (pšenica, ječmen, rž, tritikala), trajna travinja in sejane trave. Stopnja poškodovanosti rastlin znaša od 10 do 90 odstotkov. Najbolj so poškodovane buče, vrtnine ne prostem in vinogradi, sledijo krompir, koruza in žita. Ocenjujemo, da je nastala škoda v skupni višini približno 8.800.000 evrov, in sicer:
–na stanovanjskih in poslovnih objektih: približno 300.000 evrov,
–na infrastrukturi: približno 500.000 evrov,
–škoda na kmetijskih pridelkih: približno 8.000.000 evrov.
VIR Informator
FOTO: Tjaša Korošec
BISTRIŠKO MLEKO ITALIJANSKIM SLADOKUSCEM
So kmetje res nezadovoljni z odločitvijo upravnega odbora bistriške kmetijske zadruge, ki mleko prodaja italijanskemu kupcu?
Med bistriškimi kmeti je zaokrožilo anonimno pismo z naslovom Prodali so nas. Njegova vsebina je povezana s prodajo mleka italijanskim trgovcem z mlekom. Pisec ali pisci opozarjajo, da je Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica brez vednosti pridelovalcev mleka prekinila pogodbo z Ljubljansko mlekarno in začela mleko prodajati mlekarju Bonice iz italijanskega mesta Soncino. Ogorčenje naj bi bilo precejšnje, največ na račun upravnega odbora zadruge, ki se je tako rekoč čez noč odločil, da bo mleko prodajal v Italijo. Avtor oziroma avtorji pisma še poudarjajo, da sta pri prodaji mleka na tuje glavni vlogi odigrala direktor zadruge Janez Gumzej in članica upravnega odbora Karmen Sadek Pučnik, in dodajajo: obstaja bojazen, da bo država ukinila subvencije, ki so namenjene kmetom za pridelovanje mleka.
“Anonimno pismo je posledica sprenevedanja”
Janez Gumzej je povedal, da v Slovenski Bistrici na dan zberejo okrog 50 tisoč litrov mleka, polovico prodajo v Italijo, polovica pa ostane v Sloveniji, kupec je namreč gorenjsko mlekarsko združenje. V zadrugi so izračunali, da bodo z novo pogodbo na letni ravni zaslužili okrog osem odstotkov več kot s prodajo Ljubljanskim mlekarnam. Gumzej je še poudaril, da pogodba ni bila prekinjena čez noč, za italijanskega kupca so se odločili po temeljitem premisleku. Kmetom da so pravočasno povedali za namero in da je anonimno pismo posledica sprenevedanja in nevednosti.
Ko ni bilo denarja iz Ljubljane, je bila med kmeti velika napetost in marsikdo je razmišljal, da bi bilo dobro poiskati novega kupca bistriškega mleka. Kmetje se morajo spomniti, da so bila izplačila neredna. Zadruga je bila določen čas brez milijona evrov. Toliko je namreč znašal dolg, in če bi takrat plačali mleko za nazaj, bi nas pokopalo in zadruga bi propadla, je še dodal Gumzej. O poslovnih odločitvah pa zadruga ne bo govorila na mitingih, ampak jih bo prepustila upravnemu odboru, je še dejal direktor bistriške kmetijske zadruge. Z italijanskim kupcem mleka so sklenili enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja ali prekinitve.
Italijani še dobivajo pohorsko mleko
Karmen Sadek Pučnik je dejala, da je zadruga pridelovalce mleka obvestila s pismom in pripisala telefonsko številko, na katero naj bi kmetje sporočili svoja menja. Ker jih ni bilo, so menili, da se kmetje strinjajo z iskanjem novega kupca. Zadruga je odkupovalka mleka in zato lahko odloča, kdo bo kupoval mleko. Upravni odbor je z odločitvijo seznanil tudi nadzorni odbor, zadruga se je morala odločiti za novega kupca, kajti zaradi dolgov je najemala kredite in z njimi plačevala mleko. Odslej bo položaj drugačen, je še dodala Pučnikova.
Ker je v pismu omenjena tudi ena od pohorskih kmetij, ki naj bi prekinila sodelovanje z Italijani, smo o tem poizvedovali in izvedeli, da Italijani še dobivajo pohorsko mleko, da so dobri poslovni partnerji in da bodo pridelovalci z njimi še sodelovali. Ko se bo stanje na slovenskem trgu izboljšalo, pa bodo mleko ponudili domačemu kupcu, še poudarjajo pridelovalci mleka s Pohorja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
UMORJEN Z DVEMA STRELOMA V GLAVO
Nove podrobnosti o umoru Bolgara na avtocesti pred cestninsko postajo Tepanje
Policistom še vedno ni uspelo najti za zdaj edinega osumljenca za umor 55-letnega bolgarskega tovornjakarja Milka Borisova Manalova. Poročali smo že, da so našli Bolgara hudo poškodovanega ob njegovem tovornjaku na odstavnem pasu avtoceste kmalu za odcepom Slovenska Bistrica – jug v smeri proti Celju minuli ponedeljek nekaj po polnoči. Manalov je v bolnišnici nato umrl.
Kamere Darsa naj bi bile posnele, kako je v usodni noči z manjšim tovornjakom ustavil sonarodnjaka bolgarski tovornjakar, po sedmih minutah pa odpeljal naprej. Iz posnetkov so razvidne tudi registrske oznake vozila za zdaj glavnega osumljenca, ki ga v naši državi več ni, policisti pa ga skušajo izslediti v tujini.
Kot nam je uspelo neuradno izvedeti – policisti o umoru namreč nočejo povedati nič novega, naj bi bila za Manalova usodna dva strela iz pištole manjšega kalibra, na prizorišču umora pa naj bi bil najden en sam tulec. Izstopnih ran ni bilo, tako da so ob obdukciji našli obe krogli. Bolgarski tovornjakar je bil ustreljen po tem, ko je izstopil iz kabine svojega vozila, o čemer priča dejstvo, da v kabini sledov krvi forenziki niso našli. Za zdaj tudi nič ne nakazuje na to, da naj bi bil ustreljeni voznik tovornjaka okraden. Sicer ni jasno, koliko denarja je imel v vozilu, toda glede na to, da kabina ni bila razmetana, najverjetneje morilec ni iskal denarja. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi se bila Manalov in njegov morilec – njegova identiteta je vsaj do takrat, ko ga bodo prijeli, skrbno skrita – poznala, nekaj prič pa je menda policistom opisovalo, da naj bi se bili bolgarski državljani na počivališču pred umorom hudo sprli. Ali je bilo to res in zaradi česa so se tovornjakarji med seboj tako sprli, da je eden od njih zasledoval sonarodnjaka, ga ustavil in nato ustrelil, bodo policisti pojasnili šele, ko bodo iskanega bolgarskega državljana prijeli.
VIR: Elizabeta Zorman, Večer
ANTON REPNIK RAZSTAVLJA V BISTRIŠKEM GRADU
Danes, v petek, 7. julija 1995, ob 19. uri bodo v razstavnem salonu gradu Slovenska Bistrica odprli razstavo risb in slik Antona Repnika.
»Slikarstvo Antona Repnika, poeta malih ljudi, njihovih rev in težav v nenavadni pokrajini ob Dravi med Pohorjem in Kobanskim, je že postalo delček nase kulturne identitete in dediščine. Nenavadne slike, ki so temne tudi takrat, ko slikar uporablja svetle barve, nas silijo k razmišljanju o čudnih poteh človeške ustvarjalnosti, o neuničljivi volji, pa tudi o naših predsodkih in nenazadnje o tem, da zelo radi izrekamo sodbe, ne da bi prej razmislili o njihovih posledicah,« je o Repnikovem slikarstvu zapisal dr. Ivan Sedej.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Večer
NOV PARKIRNI PROSTOR?
Bistriško pokopališče še vedno ni najbolje urejeno. Menda bodo letos pred njim uredili nov parkirni prostor, postavili zaboje za odpadke in popravili pokopališke poti. Pri mestnih krajevnih skupnostih pa se navdušujejo, da bi prihodnje leto zgradi še ograjo, obnovili mrliško vežico in napeljali vodovod. Vsa dela bodo financirale mestne krajevne skupnosti, v
katerih živi nad devet tisoč prebivalcev.
VIR: zk, Večer
GOSPODARSTVO PRIDOBILO
Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice v Slovenski Bistrici, je na zadnji seji prejšnji teden obravnaval konverzijo kreditov iz zveznih in republiških virov ter konverzijo iz sredstev Ljubljanske banke.
Gospodarstvo Slovenske Bistrice je skupaj z zveznimi in republiškimi predpisi ter sklepom izvršilnega odbora Ljubljanske banke, podružnice Slovenska Bistrica, pridobilo 78.763.000 trajnih virov za pokrivanje obratnih sredstev, kar je bilo nujno zaradi 100-odstotno povečane proizvodnje od leta 1970 do konca lanskega leta. Ta velik korak banke je zagotovil bistriškemu gospodarstvu trdnejšo materialno osnovo za nadaljnje poslovanje.
Po osnovah dodatne konverzije so dali 72 odstotkov industriji, 21 trgovini in 7 odstotkov ostalim panogam. Redna konverzija pa je v celoti namenjena industriji. Sredstva dodatne konverzije so bila odobrena za 10 let z 9-odstotno obrestno mero.
Od celotnih kratkoročnih kreditov je podružnica Ljubljanske banke v Slovenski Bistrici konvertirala kar 43 odstotkov.
VIR: S. Žvan, Večer
Rodil se je fotograf SAMO BRBRE
Samo Brbre se je rodil 7. julija 1969 v Mariboru očetu Ivanu, ekonomskemu tehniku, in materi Pavli, rojeni Romih, učiteljici. Ima sestro Aleksandro Brbre, poročeno Hrovat, ekonomsko tehnico.
V Slovenski Bistrici je obiskoval osnovno šolo Pohorskega odreda. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v Mariboru in se izšolal za strojnega tehnika. Ker ga strojništvo in tehnika nikoli nista pritegnila, prav nasprotno, želel si je čim dlje od tega, je začel študij na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer so mu zaradi aktivnega ukvarjanja s fotografijo do diplome zmanjkali trije izpiti.
S fotografijo je povezan že od svojega 13. leta starosti, to je od sedmega razreda osnovne šole, ko se je vpisal v foto krožek na šoli, kjer je začel s črno-belo fotografijo, razvijanjem filmov in izdelavo fotografij. Po osnovni šoli je nadaljeval v foto klubu delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, ki je imel prostore – temnico v Slomškovem domu, takratnem Domu kulture. Vzporedno s fotografijo se je veliko ukvarjal s pisanjem člankov za razne časopise (Večer, Delo, Ptujski tednik, Metalurg idr.). Njegovi članki so zajemali dogajanje iz lokalnega okolja in so bili opremljeni s fotografijami, ki jih sam posnel in sam izdelal. Tako je začel sodelovanti tudi v lokalnem časopisu Bojana Siniča »Panorama«, kjer je bil prvi in v tistem času edini uradni fotograf časopisa. Takrat je Samo fotografije že izdeloval doma v domači kleti, kjer si je uredil temnico.
Leta 1990 si je doma v kleti skupaj s staršema uredil pravi fotografski studio ter nabavil razna studijska ozadja in profesionalne studijske luči. Ker se je čedalje bolj ukvarjal s fotografijo in videom, je tudi opustil študijske obveze in postal samostojni podjetnik (s. p.), s sedežem na domačem naslovu. Takrat je tudi prenehal s pisanjem člankov in se posvetil fotografiranju, ki mu je dodal tudi video snemanje komercialnih in kulturnih dogodkov. Prav pri kulturnih dogodkih je dolga leta sodeloval z g. Stanetom Gradišnikom, direktorjem Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. V tistem času so nastale obsežne zbirke fotografij tekočih dogodkov zavoda za kulturo, kakor tudi fotografije kulturne dediščine in njihove obnove za arhiv zavoda. Samovi posnetki so se uporabljali tudi za zavodove tiskovine in kasneje za njihovo spletno stran.
Med vojno v Sloveniji je sodeloval kot fotograf in beležil dogajanje s fotoaparatom in video kamero. Tako je nastalo precej posnetkov, ki so danes zelo dragoceni za arhiv in se uporabljajo in prikazujejo marsikje. Predvsem pa je požel veliko zanimanje ne samo slovenske, temveč tudi svetovne javnosti za posnetke, ko so oboroženi vojaški specialci, pod kamuflažo helikopterja rdečega križa, prileteli v bistriško vojašnico. Ta posnetek so predvajale tudi svetovne medijske hiše.
Leta 1992 so Brbretovi vzeli v najem prvi lokal na lokaciji, kjer so še danes – Ozka ulica 7. Po dveh letih so del stavbe odkupili, porušili in zgradili novo stavbo, kjer danes deluje njihov foto studio. Nekaj let so imeli še poslovalnice v Poljčanah, v Majšperku, Oplotnici in kratek čas tudi v Slovenskih Konjicah. V najboljših časih je imel Samo zaposlenih 14 ljudi. Ko se je začela digitalizacija, se je zgodil – lahko bi rekli v trenutku – preobrat v izdelavi fotografij, zastala je množična izdelava, začelo se je fotografirati digitalno in ljudje so manj izdelovali fotografije. Tako so ostale poslovalnice zaprli, nazadnje so prodali poslovni objekt v Majšperku.
15. oktobra 2011 se je poročil z Vesno, rojeno Kidrič. Ima hčerko Evo in sinova Matica in Sašo.
Samo je leta 2013 ustanovil še eno podjetje, Vemsa d.o.o., ki je prav tako zraslo iz hobija in se ukvarja z izposojo plovil; izposoja svoja plovila in plovila drugih kot charter agencija.
Njegov hobi je kolesarjenje, smučanje, strelstvo in navtika. Včlanjen je v Društvo praktičnega streljanja Slovenska Bistrica in Strelsko društvo v Narapljah (občina Majšperk).
VIR: biografski-sb.si
USTANOVLJENA LOVSKA DRUŽINA OPLOTNICA
Iz zgodovine Lovske družine Oplotnica od 1946 do 2016
Lovska družina Oplotnica je bila ustanovljena leta 1946 na pobudo Maksa Sekirnika, učitelja v Oplotnici. V februarju leta 1946 se je pri tov. Stoparju zbralo 18 lovcev, bodočih članov LD Oplotnica. Na sestanku so bili prisotni člani iz Vrhol in Prelog, ki so želeli, da se ustanovi tudi LD Preloge. Po glasovanju se je osnovala LD Preloge z LD Oplotnica. Med loviščema so določili mejo in datum ustanovnega občnega zbora na dan 7. julija 1946.
Ta dan je bil za LD Oplotnica nepozaben, saj je s tem dnem LD pridobila vse pravice in dolžnosti. Na zboru so potrdili sprejem 29 članov, 13 vlog pa so zavrnili.
Za starešino LD je bil izvoljen Maks Sekirnik, tajnik Ivan Gračner, blagajnik Jože Muc, I. odbornik Nande Tajnikar, II. odbornik Jernej Klinc. Sestavili so osnutek pravilnika za lovske organizacije in LD prijavili Okrajnemu narodnemu odboru v Slovenskih Konjicah.
Po ustanovitvi je bilo prvo delo članov oživiti opustošeno lovišče in pripraviti na osnovi začasnega Zakona o lovu Pravila, po katerih bodo upravljali lovišče. To je bil prvi dokument, ki so ga sprejeli 12. maja 1947. Urejal je gospodarjenje v lovišču, izvrševanje lova, ureditev mej in včlanitev lovcev v družino.
Dolgoletna želja oplotniških lovcev je bila, da bi imeli svoj viden znak in simbol pripadnosti k zeleni bratovščini. To so uresničili v juliju 1970 z razvitjem družinskega prapora. Od ustanovitve lovske družine je bila velika potreba po lastnih prostorih za opravljanje društvene dejavnosti. V letu 1979 se je z zbranimi sredstvi kupilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje na Gmajni v Oplotnici. S časom objekti niso več služili svojemu namenu, zato se je v letu 1991 pričela nadomestna gradnja novega sodobnega lovskega doma, ki je bila dokončana v desetletju.
Število članov se je povečevalo vse od ustanovitve. Lovska družina trenutno šteje 61 članov, v svojih vrstah imamo lovko in lovskega pripravnika, ki se izobražuje za opravljanje lovskega izpita. Člani v skladu s koncesijsko pogodbo upravljamo z loviščem v velikosti 3.963 ha skupne površine. V zadnjem desetletju so lovsko družino vodili Maksimilijan Lešnik, Boštjan Sadek in sedaj Božidar Sevšek.
LD je včlanjena v Lovsko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Maribor, Pohorsko območno združenje upravljavcev lovišč in LKD Maribor.
S strokovnim znanjem iz varstva narave želimo lovci tudi v prihodnje nadaljevati bogato lovsko tradicijo na oplotniškem, ki so jo pričeli ustanovni člani društva, saj lahko le tako izboljšamo življenjske razmere za divjad.
Naša vizija je tudi po 70. letih še vedno začrtana na trajnostnem upravljanju z divjadjo.
Danes, v decembru 2023:
Lovska družina trenutno šteje 58 članov, v svojih vrstah imamo dve lovki in lovskega pripravnika, ki se izobražuje za opravljanje lovskega izpita.
Člani v skladu s koncesijsko pogodbo upravljamo z loviščem v velikosti 3.963 ha skupne površine. V zadnjem desetletju so lovsko družino vodili Maksimilijan Lešnik, Boštjan Sadek, Božidar Sevšek in sedaj Božidar Kunej.
VIR: Božidar Kunej, LD Oplotnica
ZLORABLJANJE POTNIKOV 2
K naši notici od 3. julija t. l. (1920) o zlorabljanju potnikov, predvsem vojakov, v restavraciji v Pragerskem, nam sporoča lastnik, da njega v tem oziru ne zadevlje nobena krivda, ker so prodajali pivo natakarji samovolino po 4 K in sicer radi tega, ker baje niso imeli drobiža, ter so hoteli tudi dobiti pri teh nazaj, kar so jim unesli drugi. Ml jemljemo to blagohotno na znanje, želimo pa, da se to več ne ponovi.
VIR: Mariborski delavec
ŽELEL SE JE PRITOŽITI REGENTU
Zanimiv je izsek liberalnega časopisa Straža, v sredo, 7. julija 1920. Pred regenta se je pustilo kolovodja nekdanjega dunajskega romanja dr. Schmiedererja, ki je hotel v spremstvu vinskega veletržca Pfrimerja povedati in potožiti regentu želje mariborskega nemštva v nemškem jeziku. Vsa in za nas obmejne Slovence nikoli zabna čast našemu regentu, ki je z odklonilnim zamahljajem z roko pokazal, da ne razume in da mu niso ljubi pokloni na slovenskih tleh in v švabskem jeziku. Ako že res naši Nemci v svoji zagrizenosti niso hoteli stopiti pred vladarja s slovansko nagovorno, besedo bi se mu naj bili poklonili v francoskem jeziku, kakor je to kraljevič sam povedal nemški deputaciji pri Slov. Bistrici, a ne v vsacemu Srbu dosmrtno osovraženi švabščini.
VIR: Straža
Rodil se je JURIJ KUŠAR
Jurij Kušar se je rodil 6. aprila 1913 v Zgornji Brežnici (občina Slovenska Bistrica).
Leta 1941 se je vključil v osvobodilno gibanje v domačem kraju. Nemci so na podlagi zbranih podatkov o sodelavcih Osvobodilne fronte (OF), ki so jih pridobili preko svoje široko razvejane mreže sodelavcev, in na podlagi izdaj, ki so jih iz ujetih zapornikov izvlekli z mučenjem, že leta 1941 začeli z množičnimi aretacijami. Tako so sredi junija 1941 aretirali tudi Jurija Kušarja ter ga odpeljali v zapor. Zaradi njegovega sodelovanja z OF so Nemci preganjali tudi njegovo družino.
Od septembra 1941 do oktobra 1942 so nacisti talcem dovolili pisati poslovilna pisma verjetno zato, ker so pričakovali, da bodo jetniki, ki so preživeli huda mučenja in so vedeli, da bodo čez uro ali dve ustreljeni, klonili in bodo svarili svojce pred nevarnostjo, da bodo torej ta pisma zasejala med Slovenci strah in obup. Vendar so talci v večini pisem svojce tolažili, jih hrabrili, dokazovali so, da jih okupator ni zlomil. Ko so nacisti spoznali, da svojega namena ne dosegajo, pisanja poslovilnih pisem niso več dovolili.
Jurij Kušar je bil skupaj s še nekaj drugimi aktivisti kot talec ustreljen 7. julija 1942 v Celju.
Pred usmrtitvijo je napisal poslovilno pismo svoji družini.
»Ljubi moji stariši bratje in sestre!
Pošiljam Vam zadnji pozdrav in želim Vam vse kar si sami naj bolj želite. Pozdravljam vso žlahto in vse sosede. Vsem se prav iskreno priporočam v molitev.
Jaz sem danes v Celju ustreljen.
Zahvaljujem se vsem kateri mi je v življenju kaj dobrega storil. Odpuščam vsem kteri mi je hudo želel.
Bog Vas ohrani
Kuschar Georg
Moje stvari želim da daste nekaj bratu Francu in švagru Čmevcu. Kake čevlje ali pa črevlje sporočam svojemu birmskemu botru Karlu Železnigu v Konjicah. Če bo gdo mogel ga prosim, da naroči včasih kako sv. mašo za mojo dušo.
Molite pa le vsi zame jaz sem končal.«
VIR: biografski-sb.si
