![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/GOD-SVETNIKI.jpg)
9. avgust
Danes goduje ROMAN
Ime Roman izvira iz latinskega imena Romanus. To ime razlagajo iz latinske besede romanus v pomenu Rimljan, rimski, to je državljan najbolj mogočnega cesarstva starega veka.
Moški različici imena: Romi, Romano.
Ženska različica imena: Romana.
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/Na-danasnji-dan.jpg)
9. avgust
MEDNARODNI DAN AVTOHTONEGA PREBIVALSTVA
Z resolucijo 49/214 je 23. decembra 1994 Generalna skupščina OZN 9. avgust razglasila za
mednarodni dan avtohtonega prebivalstva. Na ta dan se je leta 1982 prvič srečala delovna skupina za avtohtono prebivalstvo. Prvič so ta dan obeležili leta 1995. S obeleževanjem mednarodnega dne avtohtonega prebivalstva je mednarodni skupnosti dana možnost, da obnovi načela spoštovanja človekovih pravic in da poskuša najti rešitve za odpravo težav avtohtonega prebivalstva.
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Obvoznica_ze_letos.jpg)
OBVOZNICA ŽE LETOS
Gradnja na trasi med Poljčanami in Slovensko Bistrico je v polnem teku
V Poljčanah pospešeno nadaljujejo gradnjo obvoznice v Spodnji Brežnici in podvoza na železniški postaji v Poljčanah. S pomembno naložbo, ki jo vodi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), bodo bistveno skrajšali čas potovanja do Slovenske Bistrice in zmanjšali obremenitev okolja. Iz službe za odnose z javnostmi DRSI so sporočili, da bodo nadvoz v Spodnji Brežnici in novo cesto dokončali do novembra letos, podvoz v Poljčanah pa bodo namenu predali do aprila prihodnje leto.
“Varnost se bo zelo povečala. Za udeležence prometa sedaj niso nevarna samo prečkanja železniške proge. Tudi nastajajoče kolone vozil pred zapornicami so zaradi nepreglednosti trase iz smeri Poljčan proti Slovenski Bistrici izredno nevarne. Projekt je pomemben tudi zaradi časovno bolj predvidljivega potovanja v Slovensko Bistrico. Vozniki ne bodo več razmišljali o zelo verjetni kalkulaciji dodatnih sedmih minut. Še posebej pomembna pa je investicija za krajane Spodnje Brežnice, ki živijo neposredno ob državni cesti. Čaka jih mirno življenje, ne bo več težkega in nevarnega vključevanja v gost promet, ki poteka mimo njihovih domov. Kvaliteta življenja bo kar naenkrat na mnogo višji ravni,” o pomenu naložbe pravi Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane.
Na železniški postaji v Slovenski Bistrici so dela na območju tirov pretežno zaključena, v zaključni fazi so tudi gradbena dela na peronih in podhodu, kjer bodo opravili še obrtniška in montažna dela. V nadaljevanju bodo obnovili tudi plato pred železniško postajo s parkirišči in delno postajno zgradbo. Celotna naložba v projektu Nadgradnja železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica, vključno z že izvedenimi deli, je ocenjena na skoraj 52 milijonov evrov. Dela opravlja skupina SGP Pomgrad, SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana in Kolektor CPG.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Po izgradnji obvoznice se za krajane Spodnje Brežnice obeta bolj mirno življenje (Foto Brbre)
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Pohorje_poje_2015.jpg)
POHORJE POJE
Pri Treh kraljih so v nedeljo, 9. avgusta 2015, štiri krajevne skupnosti – Kebelj, Šmartno na Pohorju, Tinje in Zgornja Ložnica – že drugo leto zapored izvedle prireditev Pohorje poje. Sovpadala je tudi s tradicionalno Lovrenčevo nedeljo. God svetega Lovrenca, zavetnika gasilcev, steklopihalcev in likaric, praznujejo v mnogih slovenskih krajih. Obiskovalci odmevnega dogodka, zbralo se jih je več kot 500, so prisluhnili skečem, glasbi, zborovskemu petju in drugim nastopom, rdeča nit pa je bila ohranjanje narodovega izročila. Letošnjo prireditev, v okviru katere je v cerkvici Svetih Treh kraljev potekala tudi maša, je organiziralo TD Kebelj.
VIR: Informator
FOTO: Aleš Kolar
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Slavc-Kovacic-s-prijatelji-1024x768.jpg)
BISTRIČAN SLAVC KOVAČIČ S PRIJATEJI
V okviru Večerov pod grajsko lipo 2013 nas je znani bistriški glasbenik Slavc Kovačič s kitaro in prijatelji ob glasbi in besedi popeljal skozi zadnjih 50 let (Od Beatlov…do penzije). Popotovanje je bilo v petek, 9. avgusta 2013, ob 20.30.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Slavc Kovačič (Grajski stolpec)
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Toca_unicila_pridelek-1024x663.jpg)
V OPLOTNICI TOČA OKLESTILA SKORAJ VES PRIDELEK
Na bistriškem območju močni naliv v ponedeljek, 9. avgusta 2004, ni povzročil posebne škode. Zalilo in zamašilo je nekaj kanalov, na cestiščih je poškodovalo bankine. Danilo Podlesnik, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Slovenska Bistrica, je povedal, da so bistriški gasilci ukrepali v sosednjih občinah, kjer je neurje divjalo močneje. Z avtolestvijo so pomagali pri prekrivanju stanovanjskih in gospodarskih poslopij v Oplotnici in Slovenskih Konjicah.
Po besedah Matjaža Orterja, direktorja oplotniške občinske uprave, je neurje, ki je zajelo celotno oplotniško območje, najhuje prizadelo krajevni skupnosti Malahorna in Brezje pri Oplotnici. Toča, ponekod debela kot jajce, je povzročila največ škode na kmetijskih površinah. Komisija, ki na terenu pregleduje prizadetost objektov in površin, je po prvih ocenah ugotovila, da je škoda na kmetijskih pridelkih v omenjenih krajevnih skupnostih osemdeset- do stoodstotna. Uničenje so utrpeli vinogradi, koruza in druge poljščine. Poškodovalo je avtomobile in gospodarske objekte, zalivalo je kleti in odkrivalo strehe. Razen nanosa listja in peska so cestišča ostala nepoškodovana, prevozna so bila sicer že v ponedeljek, včeraj pa so jih še počistili in uredili. V akcijah pokrivanja ostrešij in črpanja vode – te potekajo že od ponedeljka zvečer – poleg delavcev občinske uprave in civilne zaščite sodeluje tudi domače prostovoljno gasilsko društvo. Občina je z nabavo folije že poskrbela za začasno zaščito objektov, nadaljnja sanacija pa bo prav tako potekala pod njenim okriljem.
VIR: na, Večer
FOTO: Zrno toče (Slika je simbolična; Wikipedija)
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Plemenito_dejanje.jpg)
PLEMENITO DEJANJE
Slovesnost za Antona Brgleza v Celju
. 9. avgusta 1989 so v prostorih poslovne stavbe zavarovalne skupnosti Triglav, območne skupnosti Celje, Antonu Brglezu (na sliki desno) s Črešnjevca, ki je 3. julija letos preprečil hujšo prometno nesrečo, do katere bi lahko bilo prišlo zaradi zasutja proge pri Črešnjevskem prodoru na progi Slovenska Bistrica—Pragersko, priredili majhno slovesnost.
Za njegovo prisebno, požrtvovalno in plemenito ukrepanje mu je predsednik izvršnega odbora območne skupnosti Ivan Jager vročil denarno nagrado 6,000.000 dinarjev in pisno priznanje. Zahvalil se mu je tudi direktor Železniške transportne organizacije Celje Bojan Trkaj in mu izročil knjigo Parna vleka na Slovenskem in denarno nagrado 1,100.000 dinarjev.
VIR: S. H., Večer
FOTO: Igor Napast
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/Vodoek_Marjeta-684x1024.jpg)
Umrla je učiteljica in dobrotnica MARGARETA (GRETA) VODOŠEK
Margareta Vodošek se je rodila 30. marca 1896 v učiteljski družini v Framu. Njen oče Jožef Vodošek je bil od leta 1906 do svoje smrti 1915 nadučitelj (šolski upravitelj) na Spodnji Polskavi.
Gospodična Greta, kot so jo naslavljali, ker ni bila poročena, je leta 1915 končala učiteljišče v Mariboru in prvo službo dobila na Spodnji Polskavi in tam ostala vse do maja 1918, ko zaradi bolezni − kronične sklepne revme, zaradi katere je tudi šepala − nekaj let ni poučevala.
Po treh letih (1921) se je vrnila k svoji ljubezni − poučevanju, in sicer v šestrazredno šolo Fram. Leta 1924 je bila premeščena na šolo k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, konec avgusta 1928 pa je prišla za učiteljico na Pragersko. Na Pragerskem je ostala do aprila 1941.
Okupacijo je preživela kot uslužbenka borze dela v Mariboru.
Od leta 1945 do upokojitve 30. junija 1951 je spet učila otroke na Pragerskem in v šolskem letu 1949/50 opravljala tudi posle nadučitelja.
Margareta Vodošek je po upokojitvi ostala še nekaj let na Pragerskem, nato se je preselila v Maribor. Tudi takrat pa je preživljala poletja med »svojimi krajani,« kakor jim je rada rekla. V bližini šole je kupila parcelo in si na njej postavila bivalno počitniško hišico.
Do zadnjega je učence in dijake zastonj inštruirala tuje jezike: nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino. Ko so mladi prihajali k njej, jih je vedno čakala malica. »Z lačnim želodcem se je težko učiti,« jih je pozdravila inštruktorica.
V oporoki je del svoje dediščine podarila osnovni šoli in vrtcu na Pragerskem. Naročila je, naj glavnica ostane nedotaknjena, šola in vrtec pa naj z obrestmi pomagata otrokom iz socialno šibkejših družin.
Margareta Vodošek je umrla 9. avgusta 1986 v Mariboru, pokopana je na Spodnji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/VECER.jpg)
ZAOKROŽEVANJE IMPOLA
Z zagonom poizkusne prizvodnje, se je v Impolu pojavil svojevrsten problem: med vrsto proizvodnih obratov vodi cesta Slovenska Bistrica-Tinje. To povzroča precejšnje nevšečnosti, zato so v tovarni sklenili, da bodo vse Impolove obrate zaokrožili v enovit kompleks.
Prvi korak so že naredili. Podjetje EMMI, ki je imelo prostore sredi tovarne, se je že preselilo, Impol pa je odkupil poslovne zgradbe. Opeko in gradbeni material stavb, ki jih ravno te dni rušijo, so odkupili Impolovi delavci.
Drugi korak bodo naredili jeseni ali prihodnje leto, odvisno od denarja. Naredili bodo novo cesto, ki bo speljana okoli tovarniških obratov. Takrat bodo postavili novo tovarniško ograjo, tako da bo Impol imel zaokroženo podobo.
VIR: M. B., Večer
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/JUTRA-1024x237.jpg)
PRETEP NA ŽEGNANJU
V nedeljo, 9. t.m., je bilo na Sp. Polskavi žegnanje, na katero so prišli tudi okoliški fantje. V neki gostilni so imeli tudi godca. Ko jim je vino stopilo v glavo, so se sporekli domači fantje in fantje iz Leskovca, naenkrat so si bili v laseh, vnel se je splošen pretep, pri katerem so uporabljali stole in, kar je najbolj žalostno, tudi nož. Na bojišču je obležal Engelbert Šoba, livarski pomočnik iz Sp. Polskave, s prerezano levo roko. Tudi drugi so jo skupili z manj nevarnimi bunkami in praskami. Gostilničar trpi občutno škodo, ker so mu polomili več stolov in šip. Ranjenca so nemudoma spravili k tukajšnjemu zdravniku dr. Antonu Klasincu. Ker pa je imel prerezane mišice in kite ter je izgubil mnogo krvi, so ga poslali v mariborsko bolnišnico.
VIR: Mariborski večernik Jutra
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/Tabor.jpg)
ŠMARTNO NA POHORJU
Tukaj se je ustanovilo pred tedni Prostovoljno gasilno društvo. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljuje podpisani odbor vsem, ki so na kakoršen bodi način pripomogli k blagemu namenu. Da se postavi društvo čim prej na trdne noge, priredi 15. avgusta t. l. veliko ustanovno slavnost. Že danes prosimo vsa sosednja bratska društva, da nas ta dan poselijo, Natančen spored sledi.
VIR: Odbor, Tabor
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/Narodni_list-1024x292.jpg)
NAVADNI POULIČNJAKI
V nedeljo, 9. avgusta t. l., sta se vozila dva ptujska Slovenca z izleta domov. Na Pragerskem ju je naskočila četa ptujskih turnarjev in ju je celo dejanski napadla, dasi jima nista dala nobenega povoda. Vzrok je samo to, da sta omenjena gospoda telovadca — Sokola. Kakor se vidi, je način boja nemškutarjev vedno isti. Samo čudno se nam zdi, da se tekom let še niso prepričali o brezuspešnosti takega nastopanja. Slovenci gremo svojo pot; izzivali ne bomo, pobalinov pa se bomo tudi znali ubraniti.
VIR: Narodni list
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/08/Kopriva-Avgust.jpg)
Rodil se je nadučitelj AVGUST KOPRIVA
Avgust Kopriva se je rodil 9. avgusta 1883 v Kamnici pri Mariboru.
Leta 1897 je končal drugi razred meščanske šole v Mariboru in se jeseni tega leta tam vpisal na pripravnico za državno učiteljišče. Po štirih letih učiteljišča je dobil 20. junija 1902 zrelostno spričevalo za poučevanje v ljudskih šolah. Po zakonu iz leta 1869 je moral opraviti strogo preizkušnjo iz vseh predmetov. Z zrelostnim spričevalom je bil lahko nameščen v ljudski šoli le kot podučitelj in smel po vsaj dveh letih učne prakse delati izpit o učni usposobljenosti; danes bi temu rekli strokovni izpit. Izpit za usposobljenostno spričevalo za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah je opravil novembra 1904 v Mariboru. Kot stalni učitelj je prisegel septembra 1905.
Učiti je začel leta 1902 na ljudski šoli pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah. Po nekaj mesecih so ga kot začasnega učitelja premestili na Črešnjevec in junija 1905 v Laporje.
Med 1. svetovno vojno je bil vojak od 27. julija 1914 do 3. junija 1915, ko se je vrnil kot učitelj na osnovno šolo v Laporju, kjer je ostal do maja 1917, ko je bil z dekretom premeščen na Spodnjo Polskavo. Dobro leto pozneje je v tem kraju napredoval v nadučitelja.
Avgust Kopriva pa na Spodnji Polskavi ni bil deležen vsestranske dobrodošlice. Do njega so bili neprizanesljivi predvsem mariborski časnikarji, ki so ga opisovali kot »spreobrnjenega nemškutarja in pohlepneža, ki si je prisvojil šolski vrt, občina naj bi mu med vojno zgradila velik hlev in dodelila veliko stanovanje s štirimi sobami v šoli. Povrhu tega pa je imel tudi velik sadonosnik«. (Povzeto po časopisu ‘Tabor’, 1. januar, 1921, str. 3.)
Do Koprive je bil v enem od svojih del jedek tudi pisatelj Anton Ingolič.
Avgust Kopriva je bil trikrat poročen; najprej z učiteljico Mileno Pavlič, kolegico, s katero sta imela štiri sinove: Alfonza (*1902), Ernesta Koprivo, Silvestra Koprivo in Avgusta (*1914). Pri porodu slednjega je prva žena umrla. Štiri leta po njeni smrti se je poročil z učiteljico Emilijo Treo. Rodila se jima je hčerka Erika (*1919). Zaradi gripe mu je leta 1926 umrla tudi druga žena. Leta 1928 se je poročil še tretjič, takrat s spodnjepolskavsko učiteljico Ano Cajnkar.
Šolski inšpektorji so Avgusta Koprivo ocenjevali zelo dobro, za zadnjih deset let vodenja šole in učiteljevanja so ga ocenili odlično.
Julija 1940 se je moral po ukaznem dekretu upokojiti. Njegovo mesto je prevzela žena Ana.
Avgust in Ana Kopriva sta se pred koncem druge svetovne vojne umaknila v Avstrijo.
Na Spodnji Polskavi deluje od novembra 1995 Turistično društvo Kopriva. Ime si je nadelo po rastlini koprivi ter po priimku nadučitelja Avgusta Koprive, ki ni samo vzgajal in učil mladih, ampak je bil med najzaslužnejšimi, da je Spodnja Polskava dobila že leta 1925 elektriko. Poleg tega je bil pobudnik ustanovitve olepševalnega društva, v njegovem obdobju so začeli na Spodnji Polskavi načrtno urejati okolje, med drugim so zabetonirali brežino potoka, ki teče skozi vas, in posadili kostanjev drevored.
Avgust Kopriva je umrl v Gradcu (Avstrija) leta 1956. Leta pozneje je sin Silvester »pretihotapil« njegovo žaro iz Avstrije v Laporje in jo položil v grob njegove prve žene Milene.
VIR: biografski-sb.si
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/03/Zgornja_Polskava_knjiga_nova.jpg)
OKRADLI SO ŽUPNIKA
9. avgusta 1866, so okradli zgornjepolskavskega župnika. Tatovi so ponoči vdrli v vinsko klet, izpraznili dve leseni posodi narezane slanine, odnesli vse meso ter klobase in povzročili za 90 goldinarjev škode.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str.118
![](https://bistrican.si/wp-content/uploads/2024/06/POKROVITELJ-UTRINKOV-1024x131.png)