16. oktober
Danes goduje GAL
Ime Gal izhaja iz latinskega imena Gallus z nekdanjim pomenom ‘Galec’. Galci, kar je drugo ime za Kelte, so nekdaj prebivali v Galiji, tj. na ozemlju, ki ga danes zavzema Francija. Ime ljudstva Galli, tj. Galci, se povezuje s kimbrijskim gallu ‘moč, zmožnost, oblast, vpliv; biti zmožen’, kornvelško gallos ‘sila, moč, oblast’, bretonsko gal ‘sila, moč, oblast’.
Ženska različica imena: Gala.
16. oktober
SVETOVNI DAN HRANE
Svetovni dan hrane se praznuje vsako leto 16. oktobra. Prvič ga je uvedla leta 1976 Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki deluje znotraj OZN-a. Na ta dan potekajo po svetu različni kongresi na tematiko prehrane in lakote v svetu. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila Organizacija Združenih narodov na ta dan leta 1945 ustanovljena.)
RAZSTAVA O ARHITEKTU IN INDUSTRIJSKEM OBLIKOVALCU BRANKU KRAŠEVCU
V sredo, 16. oktobra, so ob 18. uri v Galeriji Grad v gradu Slovenska Bistrica odprli razstavo Branko Kraševac – arhitekt in industrijski oblikovalec
O delih Branka Kraševca bosta novembra vodena ogleda
V Galeriji Grad v Bistriškem gradu na ogled razstava o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Branku Kraševcu. Kraševac (1927-2016) je bil vodja obrata aluminijskih konstrukcij in vodja projektivno-razvojnega biroja tovarne Impol, nato pa vodja projektivno-konstruktivnega biroja obrata Montal. Sodeloval je kot strokovni svetovalec obratovodje za aluminijske konstrukcije v Slovenski Bistrici. Od leta 1978 je v okviru podjetja Projekta inženiring Ptuj vodil biro specialne arhitekture. Leta 1989 pa je postal samostojni industrijski oblikovalec.
Na območju nekdanje Jugoslavije je postal eden od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov, zlasti oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov (Metalka). V evropskem prostoru je različne rešitve aluminijastih fasadnih oblog zasnoval na javnih, poslovnih in hotelskih objektih, v Atenah, Kijevu in Varni, na območju nekdanje države pa v Beogradu, Mrkonjić Gradu, Novem Sadu, Osijeku, Prijedoru, Sarajevu, Tuzli in Zagrebu. Za svoja dela je prejel številna strokovna priznanja in nagrado Prešernovega sklada.
Razstava bo odprta do 30. novembra.
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica pripravlja tudi vodena ogleda po razstavi, ki ju bo vodil avtor razstave, arhitekt Matjaž Bertoncelj. Vodena ogleda razstave bosta 19. in 26. novembra ob 17. uri.
VIR: Večer
FOTO: Arhitekt Matjaž Bertoncelj, avtor razstave (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
LITERARNI VEČER Z GORANOM VOJNOVIČEM
V torek, 16. oktobra 2018, ob 19.00 v osrednji knjižniciv Slovenski Bistrici: literarni večer Goranom Vojnovićem. Srečanje s pisateljem bo potekalo v okviru programa Društva slovenskih pisateljev Povabimo besedo, ki ga financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V Čefurjih se je lotili teme priseljencev, v Jugoslaviji očetovske figure in domovine, v Figipa jeobsežno spisal življenje treh generacij neke družine. Vsi trije romani se prostorsko gibljejo po območju bivše skupne države.
VIR: Knjižnica Josipa Vošnjaka
FOTO: Wikipedija
NAMENU PREDANO KROŽIŠČE PRI 2. OSNOVNI ŠOLI
V sredo, 16. oktobra, so namenu tudi uradno predali novo krožišče pri 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Z naložbo so precej izboljšali prometno varnost in pretočnost prometa v mestu. Pomembno pridobitev so slovesno odprli učenci šole, ki so se v krožišče zapeljali s kolesi in rolerji, ter člani AMK Classic Slovenska Bistrica s svojimi starodobnimi vozili. Zapel je tudi mladinski pevski zbor 2. osnovne šole Slovenska Bistrica. Ravnateljica šole Sonja Arbeiter je poudarila, da je novo krožišče pomembno tako za šolo kot tudi za vrtec. Župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar pa je povedal, da je naložba stala dobrih 600 tisoč evrov, denar so zagotovili iz občinskega proračuna. Župan je ob tej priložnosti spomnil tudi na ostale pomembnejše naložbe na področju prometne infrastrukture, ki so jih oziroma jih bodo še izvedli v občini. Med drugim naj bi ravno v teh dneh zaključili obnovo Partizanske ulice z izgradnjo krožišča.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
LAPORJE: OD DANES JESENSKI FESTIVAL
Kulturno-izobraževalno društvo Zven iz Laporja vabi na jesenski festival Oktober je dober. Danes bo v viteški dvorani dvorca Štatenberg otvoritveni koncert, na katerem bodo nastopili učenke in učenci Glasbene šole Slovenska Bistrica in trio klarinetov profesorjev te šole: Matjaž Lorenci, Andrej Šmon in Zmago Tkavc. Drugi koncert bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri v Šilihovi dvorani OŠ Gustava Šiliha Laporje. Nastopili bodo Vojko Rizmal (električni klavir), Marko Oto Lednik (klarinet in saksofon) in Jože Grobler (tenor). Na sporedu bodo zimzelene in popularne melodije. Istega dne in v isti dvorani bo ob 15. uri lutkovna predstava 1, 2, 3, naj se čarovnija zgodi! Tekst sta napisali Janja in Mirela Jurič iz lutkovne sekcije Cikcak DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Zaključni koncert našega jesenskega festivala pa bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 18. uri v laporski farni cerkvi svetega Filipa in Jakoba. S sporedom sakralne in slovenske narodne ter umetne pesmi bo nastopila skupina Ars, ki jo vodi Tadej Kušar.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Laporje (Bistričan.si)
OBRESTOVALA SO SE TRI LETA TRDEGA DELA
Spodnjepolskavska ekipa bo prihodnje leto na evropskem prvenstvu na Slovaškem zastopala Slovenijo
Sebastijan Mohorko, vodja ekipe prve pomoči pri Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Spodnja Polskava, je povedal, da je ekipa v soboto, 16. oktobra sodelovala na vaji Potres 2004. V prestolnici je bilo v okviru te vaje tudi državno prvenstvo ekip prve pomoči. Spodnjepolskavčani so na tekmovanju osvojili prvo mesto in naslov državnih prvakov. Doslej so bili dvakrat tretji. Prihodnje leto bo ekipa odpotovala na Slovaško, kjer bo evropsko prvenstvo.
Ekipo prve pomoči so gasilci ustanovili leta 1999, in sicer na pobudo domačih gasilcev, občinskega štaba CZ in območne organizacije RK Slovenska Bistrica. Ob pomoči Bože Levstik, Marije Bračič, Janka Predana in Danila Podlesnika – delajo v RK in CZ v bistriški občini – se je oblikovala sedmerica, ki se je s svojim znanjem želela dokazati. Ekipo prve pomoči so dokončno formirali leta 2001, vodja je postal Sebastijan Mohorko, v njo pa so vključeni še Božo Gajšt kot pomočnik vodje ekipe prve pomoči, Primož Trauner, Maja Dorič, Marjana Sagadin, Janja Podkrižnik in David Žnidaršič. “Delamo organizirano in redno. Letos smo se udeležili že treh tekmovanj, prvo je bilo na občinski ravni, drugo na regijski in zadnje v Ljubljani, kjer je bilo državno prvenstvo. Trenirali smo skoraj dva meseca, do potankosti spoznali skripto o poškodbah, se spopadli s teorijo in na koncu še s praktičnimi vajami. V veliko pomoč so nam tudi gasilci s Spodnje Polskave, ki ekipo podpirajo v vseh pogledih. V veliko pomoč nam je bil prejšnji predsednik gasilskega društva Stanislav Vinter. Naše delo se je začelo z obiskovanjem 80-urnega tečaja prve pomoči, potem so sledile vaje in prav te so nas pripeljale do vrhunskih rezultatov,” je poudaril Mohorko. Pohvalil je tudi občino Slovenska Bistrica, med redkimi je, ki organizira lokalno tekmovanje ekip prve pomoči. Člani ekipe morajo za vaje porabiti veliko prostega časa, ampak ker so motivirani, so v vrhu najboljših slovenskih reševalcev.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
POMOČ DELAVCEM FINALCA
Območna organizacija Rdečega križa Slovenska Bistrica je 16. oktobra najbolj ogroženim delavcem zasebnega podjetja Finalco podelila pakete z živili in sanitarnimi potrebščinami. Zaradi dolgih zamud pri izplačevanju plač v zadnjem obdobju živijo mnogi delavci tega podjetja in njihove družine v vse težjih razmerah, zato je pomoč Rdečega križa dobrodošla.
VIR: V. H., Večer
V BISTRIŠKIH MESTNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Razprave o samoprispevku
V štirih mestnih krajevnih skupnostih v Slovenski Bistrici tečejo razprave o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1986. do 1990. leta. Krajani se bodo v razpravi odločili, ali bodo plačevali 1,5 ali 2 odstotka osebnih dohodkov. Dokončno pa se bodo na referendumu o samoprispevku odločili 8. decembra. Program predvideva, da bi 60 odstotkov zbranega denarja namenili za skupne potrebe mestnih krajevnih skupnosti. Uredili naj bi oskrbo z vodo v mestu in obmestnih naseljih, denar pa bi prispevali še za izgradnjo športne dvorane, dograditev zdravstvenega doma, obnovitev kinodvorane, ureditev prostorov za javne prireditve na bivši deponiji Emija, kopališča in kluba mladih v žitnem stolpu. Krajani naj bi pomagali tudi pri nakupu nove avtomatske telefonske centrale.
Štirideset odstotkov zbranega denarja bi v krajevnih skupnostih Pohorskega odreda, dr. Jagodiča, Alfonza Šarha in Impol v Slovenski Bistrici namenili za lastne potrebe, za ureditev cest, otroških igrišč, okolja blokov in tako dalje.
VIR: (bt), Večer
TUDI V SLOVENSKOBISTRIŠKI OBČINI NI PREMOGA
Letos je trgovsko podjetje “Planika” v Slovenski Bistrici uredilo novo skladišče za kurivo. Toda − v njem sedaj ni niti tone premoga
Ker je povpraševanje po premogu v Slovenski Bistrici in okoliških krajih izredno veliko, smo se pri trgovskem podjetju “Planika” pozanimali, ali bodo letos vsi potrošniki dobili ustrezne količine premoga.
“Nemogoče!” je dejal komercialni direktor “Planike” Rudolf Dobnikar. “Letošnja premogovna kriza je na žalost prizadela tudi našo občino. Vzrokov za to je več. Nekaj časa je primanjkovalo vagonov, tako da se je velik del premoga uničil na prostem, nato rudnik v Velenju ni mogel ustreči povečanemu popvpraševanju itd. Menim pa tudi, da je bilo letos povpraševanje po premogu mnogo večje, kot so potrebe. Lanska huda zima je namreč povzročila med ljudmi zmedo in naročajo preveč premoga. Tega seveda nismo pričakovali in smo morda naročili premalo premoga.”
Rudnik Velenje sicer obljublja, da bo pogodbene količine do konca leta podjetje “Planika” dobilo, toda vsi letos verjetno ne bodo dobili premoga. Prav bi bilo, da bi se trgovsko podjetje “Planika” povezalo še z drugimi rudniki in zagotovilo Bistričanom vsaj minimalne količine premoga.
VIR: M. M., Večer
NEZGODA ZARADI POVODNJI
Zadnje močno deževje je struge vseh naših vod v Dravinjski dolini tako močno napolnilo, da se niso razlile in pokrile samo polja in travnike, ampak preplavile na več mestih tudi ceste in to od Makol pa do Konjic. Samo pri Poljčanah je izginila cesta pod vodo kar na treh mestih, in v Lušečki vasi se je na noč zaradi tega zgodila nesreča.
Nekako krog 22. je bilo, ko je vozil neki elegantni avto proti vasi. Vozač je sicer opazil veliko vodo pred seboj, ki je drla preko ceste, a je vozil dalje, misleč, da ne bo tako hudo. Zavozil je v vodo, kjer pa je tudi kmalu obtičal. Deroča sila je avto zanašala vedno globje in bližje k hrumečemu potoku Ličnica in po njem bi bilo, da ni prišla pravočasno pomoč iz Pekla v osebi vrlih poljčanskih gasilcev, ki so pribrneli na telefonično poročilo s svojim avtobusom potapljajočim se potnikom v rešitev. Svoj avtobus so pripeli na že onemoglega, motor je močno zabrnel, parkrat zastokal in nevarna situacija je bila rešena.
Gospodje — trije po številu, so v smrtnem strahu zahvaljujoč se za rešitev pripovedovali, da so se nameravali peljati v Rogatec in da so doma iz Celovca. Razen groznih trenutkov, ki so jih preživeli in pa to, da so bili mokri, se ni nikomur nič zgodilo. Odpeljali so se nazaj proti Konjicam.
Pri vsej nesreči pa je še dobro, da jih je voda zadržala tukaj, ker sicer bi jih prav gotovo odnesla močno narasla Dravinja. Naši gasilci pa so pri tej priliki zopet dokazali svojo požrtvovalnost.
VIR: Jutro
»JUGOSLOVANSKI DAVOS«
Od Slovenske Bistrice, ki ima svojo železniško postajo, pelje krasna okrajna cesta v smeri proti Sv. Martinu na Pohorje, dobra cesta za vsaki voz, do kakih 900 m nad morjem, od tam pa vodijo naprej razne udobne poti do raznih točk, ki so čez 1000 m nad morjem na obronku pragozda.
Tu imamo prav vso pogoje, ki so neizogibni za ustanovitev zdravilišča. Krasno vedro solnce, čisti gorski zrak, bližina smrekovih gozdov, razgled po prijaznih vinskih goricah, ugodne razmere za prehranjevanje, bližina Maribora in Celja, vso to vpliva združeno tako, da bi tu pač bilo res mogoče stvariti »jugoslovanski Davos«.
Ako bi napravili na Pohorju višinsko zdravilišče, v bližini Maribora pa nižinsko zdravilišče, bila bi to prav posrečena kombinacija ter odobravamo popolnoma, da se je zbrala skupina, ki si prizadeva vresničiti tako važno in neizogibno kulturno potrebo.
VIR: dr. K. Pečnik, Maribor, Jutro
16. oktober 1881
IVAN POVH PRIDE ZA UČITELJA NA ZGORNJO LOŽNICO
Leta 1880 so na Zgornji Ložnici začeli graditi prvo zidano šolsko zgradbo, ki je bila maja 1881 pripravljena za šolski pouk. Gabrijel Majcen, ki je od 11. junija do konca avgusta 1881 začasno poučeval na Zgornji Ložnici, je povedal prijatelju Ivanu Povhu za prosto učiteljsko mestu na venčeseljski ljudski šoli. Ta je zaprosil za to učiteljsko mesto in prišel 16. oktobra 1881 za učitelja v enorazredno ljudsko šolo pri Svetem Venčeslju na Zgornji Ložnici, kjer je ostal do 24. maja 1924, ko je bil po 46 letih službe upokojen.
VIR: Pogorevc, Edmund: Utrinki iz zgodovine Venčeslja, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., Slovenska Bistrica 1990, str. 377
FOTO: Šola na Zgornji Ložnico okrog leta 1910 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
Rodil se je kamnosek LUKA MISLEJ
Luka Mislej se je rodil 16. oktobra 1658 v Vipavi.
O njegovem otroštvu (razen vpisa v krstni knjigi župnijskega arhiva v Vipavi) ni podatkov.
Leta 1694 se je v Ljubljani poročil in istega leta postal tudi ljubljanski meščan.
Imel je veliko naročil in je sodeloval z znanimi kiparji, kot so bili Angelo Putti (Angelo Pozzo), Jakob Contieri in Francesco Robba. Francesco Robba se je poročil z njegovo hčerjo in leta 1727 po Mislejevi smrti prevzel delavnico in vsa naročila. Poleg ostalega je Mislej izdelal tudi oltarje za Attemsove kapele na različnih posestvih (Slovenska Bistrica, Podčetrtek).
Luka Mislej je umrl 5. februarja 1727 v Škofji Loki.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Mislejev oltar grajske kapele v bistriškem gradu (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
