Praznik branja, 23. april 2026, je bil na Srednji šoli Slovenska Bistrica nekaj posebnega. Namesto običajnih ur pouka smo imeli priložnost prisluhniti pisateljici Mateji Gomboc, ki smo jo povabili v okviru projekta Povabimo besedo. Projekt financirata Društvo slovenskih pisateljev in Javna agencija za knjigo RS. V naš četrtek je pisateljica prinesla kanček literarne čarobnosti.
Predstavila nam je svoj odnos do pisanja, svojo pisateljsko pot, ki pa ni bila vedno enostavna. Počasi smo s spoznavanjem pisateljice gradili sestavljanko zaupanja. Povedala nam je, kje se rodijo njene ideje in navdih. Ta pogosto pride iz vsakdanjih situacij, izzivov, čustev, prav tako od oseb, ki jih srečuje. Velikokrat so ji navdih mladi. Tudi sama je bila profesorica in trdi, da se med dijaki počuti dobrodošlo in v šolskih prostorih domače. Mlade spoštuje in navdihuje.
Zdi se mi zelo bogata oseba. Njeno življenje odlikujejo poglobljena čustva, iskrenost, domišljija, radost, spomini. Njena dela predstavljajo stiske mladih. Teh, ki še niso pripravljeni samostojno zaplavati v odprto morje življenja, in teh, ki so bili v temne globine potisnjeni prehitro … in ki jih je strah močnih tokov in neznanih voda. Pisateljica Mateja Gomboc mlade razume in piše dela, da se posameznik ne počuti osamljenega. Marsikdo se sprašuje, kako mlade navdušiti za branje. Odgovor sploh ni zapleten. Privlačijo nas dela, v katerih najdemo sebe, besedila, ki so odsev naših izkušenj mladostniškega življenja.
Vsak pisateljičin lik nosi svoje tegobe in se spopada z lastnimi izzivi. Njihove stiske niso predstavljene s cinizmom, posmehom ali prezirom. Ravno nasprotno. Pisateljica mladim prisluhne, jih razume.
Ob koncu druženja sem iz učilnice odšla bogatejša, saj sem dobila vpogled v pisateljski poklic in odnos do umetnosti. Šola ni samo prostor za ocene, ampak je tudi ključna za navdih in ustvarjalnost, prav tako pa za krepitev poguma in samozavesti mladih. Dijaki smo takih obiskov veseli in upamo na še nadaljnja druženja z velikimi ustvarjalci. Pisateljici Mateji Gomboc pa se zahvaljujemo za ta topel, z nasmehom obarvan obisk.
Nuša Stegne, dijakinja 3. b
