1. januar
Danes goduje MARIJA
Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«.
Ženske različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka, Marieta, Marinela, Marinka, Marja, Marlena, Marlenka, Mica, Marina, Marinka, Marijana, Marion, Marjana, Marisa, Mariša, Mariška, Marita, Mariza, Marizela, Marižan, Marja, Marša, Maruša, Maruška, Meri, Merica, Maša, Mia, Mici, Micika, Micka, Mija, Mimi, Mimica, Mimka, Mimika, Mirjam, Mirjana, Mojca, Ria, Rija, Rijada, Rijana, Rina, Rita, Rožamarija
Moške različice imena: Mario, Marij, Marinko, Marjan, Marijan.
1. januar
NOVO LETO IN SVETOVNI DAN MIRU
Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja Svetovni dan miru. Vsakokratni papež ob tej priložnosti med mašo, na trgu pred baziliko svetega Petra v Vatikanu, prebere poslanico, ki jo tradicionalno pripravi v ta namen.
1. januar 2017
POTRJENA »PTIČJA GRIPA« PRI POGINULEM LABODU S PRAGERSKEGA
SMRTNA NESREČA PRVI DAN V LETU
Posledice nesreče, ki se je zgodila na Križnem Vrhu, za 26-letnega domačina morda ne bi bile usodne, če bi uporabil varnostni pas.
Minulo leto je na območju mariborske policijske uprave v prometnih nesrečah umrlo 21 ljudi, žal pa so štajerske ceste terjale krvni davek tudi prvi dan novega leta. Huda prometna nesreča je bila usodna za 26-letnega G. I. iz Slovenske Bistrice, potnica v vozilu pa se je k sreči le lažje poškodovala. Počilo je okoli 2.30 v naselju Križni Vrh na regionalni cesti Poljčane-Slovenska Bistrica. Nesrečni moški je na blagem klancu izgubil oblast nad vozilom in z levim delom avtomobila sunkovito trčil v drevo. Očividci nesreče so na pomoč poklicali policijo in reševalce, na kraj so prihiteli tudi pripadniki Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica.
Povzročitelj nesreče ob njihovem prihodu ni bil pri zavesti, zato ga je zdravstvena ekipa takoj pričela oživljati, po 45 minutah pa je na kraju nesreče žal izgubila bitko za njegovo življenje. Policisti so ugotovili, da voznik in potnica med vožnjo nista uporabila varnostnega pasu, če bi ga, bi povzročitelj nesrečo bržkone preživel.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Trčenje v drevo je bilo usodno za voznika (PGD Slovenska Bistrica (PGD Slovenska Bistrica)
1. januar 2013
PGD PRAGERSKO GASILO CIPRESE IN ODPIRALO VRATA STANOVANJA
Na novega leta dan, 1. januarja 2013, 17 minut po polnoči, je Center za obveščanje Maribor obvestil PGD Pragersko, da na Pragerskem, na Ptujski cesti, gorijo ciprese. Posredovala je enota štirih gasilcev. Gasilci so še isto noč tudi odprli vrata v stanovanje na Kolodvorski ulici na Pragerskem.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Naslovnica almanaha 70 let PGD Pragersko
EVRO V SLOVENIJI POSTAL ZAKONITO PLAČILNO SREDSTVO
Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje.
Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004. S 1. januarjem 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nepreklicno določenem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo t. i. obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci. Tolarske bankovce je pri Banki Slovenije mogoče zamenjati brez časovne omejitve, tolarske kovance pa je bilo možno zamenjati do 3. januarja 2017..
VIR: Banka Slovenije
UE SLOVENSKA BISTRICA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJSKA ENOTA
Po Zakonu o upravi je 1. januarja 1995 začela delovati UE Slovenska Bistrica kot samostojna organizacijska oblika na državni ravni in hkrati organ odločanja na prvi stopnji v upravnih zadevah iz državne pristojnosti. Njegovo delovno območje je obsegalo občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole.
VIR: pokarh
OŠ STUDENICE PRIKLJUČENA OŠ POLJČANE
1. januarja 1962 je bila osnovna šola v Studenicah, kjer je že dlje časa pouk potekal samo na razredni stopnji, priključena osnovni šoli Poljčane in postala podružnična šola.
Podružnična šola v Studenicah je bila nato v šolskem letu 1975/1976 ukinjena. Zaradi premajhnega števila otrok bi bili morali uvesti kombinirani pouk. Centralna šola v Poljčanah je sprejela učitelje in učence, shranila studeniški arhiv in ohranila inventar. Zaradi ukinitve podružnične šole se ni povečalo število oddelkov, povečalo se je le število učencev v posameznih oddelkih.
VIR: Stezice preteklosti za krila prihodnosti, OŠ Kajetana Koviča Poljčane
FOTO: Drugo šolsko poslopje v Studenicah, zgrajeno leta 1902 (Arhiv OŠ Kajetana Koviča Poljčane)
1. januar 1954
USTANOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA OPLOTNICA
Po drugi svetovni vojni je bila v Oplotnici organizirana sektorska ambulanta, ki je organizacijsko spadala pod Okrajni zdravstveni dom Maribor-okolica. 1. januarja 1954 je bil ustanovljen zdravstveni dom Oplotnica kot finančno samostojen zdravstveni zavod s sedežem v Oplotnici.
Dom je imel nalogo nuditi prebivalstvu z območja občine Oplotnica zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. Naloge je opravljal v sektorski in zobni ambulanti.
Do leta 1964 je bil v Oplotnici samostojni Zdravstveni dom. Leta 1964 so se združili ZD Oplotnica, ZD Poljčane, ZD Pragersko in ZD Slovenska Bistrica v Zdravstveni dom Slovenska Bistrica in nato leta 1968 v ZD Maribor.
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 37
FOTO: Nekdanji Zdravstveni dom v Oplotnici (Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, str. 37)
1. januar 1954
ŽUPNIK ŠOLINC SE URADNO ODPOVE BISTRIŠKI ŽUPNIJI
S 1. januarjem 1954, se je župnik Ivan Šolinc, ki je meseca avgusta 1953 zapustil Slovensko Bistrico zaradi napadov naj, tudi uradno odpovedal slovenjebistriški župniji, kjer je bil 23 let župnik. Med verniki je bil zelo priljubljen, v spominu pa bo ostal kot dober gospodar in pobudnik obnov mnogih cerkva, predvsem pa kot pobudnik izgradnje in graditelj Slomškovega doma.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Ivan Šolinc (biografski-sb.si)
LETO 1948 SE JE ZAČELO Z LEPIM, TOPLIM VREMENOM
Od 1. januarja do 15. februarja 1948 je bilo lepo sončno vreme, prava pomlad. Opravila so se vinogradna dela, obrezala se je trta, vinogradi okopali, očistilo se je sadno drevje. Kmetje so si nasekali drvi in nagrabili dovolj listja stelje (listja) za živino, kakor bi slutili, da bo še ostra zima. In res je prišla okoli 15. februarja.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini
Z REVOLVERJEM TOVARIŠA IN SEBE
Na novega leta dan je zavrela kri mladim fantom na Tinju. Zvečer sta se sprla 22letni posestniški sin Rudolf G. iz Tinja in 20-letni France Š. delavec, iz Slov. Bistrice. V nagli jezi je segel Rudolf po samokresu, nameril na Franceta in sprožil. Ustreljen v prsi, se je France zgrudil in obležal v krvi. Ko je opazil Rudolf, kaj je storil, si je v razburjenosti še sam pognal kroglo v prsi. Na srečo pa krogli nista bili smrtonosni, in so prepeljali oba težko ranjena v tukajšnjo bolnico. Rudolf bridko obžaluje svoje dejanje in si je hotel končati življenje, ker ni imel namena usmrtiti svojega tovariša.
VIR: Mariborski večernik “Jutra”
ZAČELO JE SNEŽITI IN JE SNEŽILO 8 DNI
Zima leta 1928/29 je bila kot v Sibiriji. Prvega januarja 1929 je začelo snežiti in snežilo je neprestano osem dni; življenje so ohromili veliki snežni zameti in mraz, kot ga niso pomnili niti najstarejši ljudje; na Pragerskem so namerili rekordnih –26,5 ˚Celzija. Za nekaj dni so prekinili tudi pouk. …Posledice hudega mraza in visokih snežnih zametov, ki jih je delal močan veter, so bile februarja katastrofalne. Ker je primanjkovalo premoga, niso zmrzovali samo ljudje, ustavil se je tudi železniški promet. Železniška direkcija v Ljubljani je 13. februarja ukinila 54 osebnih vlakov, garniture tistih, ki so se vozili, so bile skrčene na tretjino. Potniški in brzi vlaki iz Zagreba so imeli osem ur in več zamude. Snežni plazovi, visoki tudi več metrov, so zatrpali tire. Samo v eni noči je progo med Celjem in Zidanim Mostom zasulo kar 40 plazov. Zamrznili so tudi reke, potoki in vodovodi, na živilskih trgih skoraj ni bilo ponudbe. Mraz in lakota sta prignala iz gozdov volkove tudi v okolico Slovenske Bistrice, v bližini Rač so opazili divje prašiče. Sredi februarja je mraz nekoliko popustil; živo srebro v termometrih se je opoldne dvignilo na –12,5 °Celzija. Je pa spet začelo snežiti. V Mariboru so vodovodne naprave in plinska napeljava odpovedale, dobavo električnega toka je ogrožal led, širile so se bolezni, gospodarstvo je trpelo ogromno škodo, redno življenje je bilo ogroženo. Mesto je bilo brez pošte in časopisov. Mariborska občina je odprla v deški meščanski šoli v Krekovi ulici, v otroškem vrtcu v Melju in v dekliški šoli II. v magdalenskem predmestju »javna ogrevališča za ubožne sloje«, v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu pri mostu pa so delili brezposelnim in revežem čaj s kruhom. Časniki so 19. februarja končno poročali, da »se vreme v Sloveniji izboljšuje. Današnja najnižja temperatura je bila –10 °C, splošno pa znaša 4–5 stopinj pod ničlo. Prometne razmere se rapidno zboljšujejo. Proge so že vse očiščene snega, vendar pa še vedno obstoja nevarnost plazov. Težavna je preskrba mesta s premogom in mnoga industrijska podjetja so radi pomanjkanja premoga morala ustaviti ali pa skrčiti proizvodnjo.« In uradni podatki o zimah? Leta 1929 je bila najbolj mrzla zima zadnjih 120 let v Evropi in tudi pri nas. Začuda pa je bilo po hudi zimi leto 1929 v splošnem precej dobro, le vina in sadja je bilo zelo malo, a je bilo zato prvovrstno.
VIR: Mirko Munda, Pragersko – kronika, str. 72
FOTO: Wikipedija
ODPREJO OROŽNIŠKO POSTAJO
1. januarja 1914 so na Zgornji Polskavi odprli orožniško postajo s tremi možmi.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 268
