Ime grede izhaja iz sistema dvignjene grede, kjer zemljo obdelujemo v različni višini. Visoke grede so lahko v višini do kolen ali višje. Višje kot so, bolj se posedajo. Poznamo t.i. podeželske visoke grede, ki nimajo dna. Okvir grede stoji na površini. Za izolativnost je smiselno uporabiti dvojni okvir z zračnim mostom, to pomeni, da uporabimo les od smreke za notranji okvir in okoli njega hrast, macesen ali akacijo za zunanji okvir, vmes pa je nekaj cm širok zračni most. Urbane visoke grede imajo dno, zato jih lahko prestavljamo in postavimo tudi na beton, balkon ali drugo površino.
Visoke grede naredimo po sistemu tretjin, tako da oblikujemo spodaj dihalno plast iz lesa in vej, v sredini je plast za zadrževanje vode iz kartona, volne, sena in po možnosti listja ter zgoraj rodovitna plast iz zemlje.
Pojem visoka uporabljamo torej za tiste grede, ki so višje od 30 cm. Če je greda nižja od 30 cm, ji pravimo dvignjena greda. Oboje je postalo v zadnjih letih zelo aktualno in ljudje se vse bolj odločajo, da imajo del vrta v obliki visokih ali dvignjenih gred. Ne samo, da izgleda tak vrtiček bolj privlačno, tudi v resnici so visoke grede bolj izdatne po količini pridelka od navadnih gred.
Ko se odločamo za visoke grede se soočimo z naslednjimi dilemami:
– Kako visoka in široka in dolga naj bo moja visoka greda?
– Iz kakšnega lesa in kako debele naj bodo stene grede?
– S čim naj bodo izolirane stene gred, naj uporabim filc, volno ali celo nič?
– Naj ima moja visoka greda dno ali ne?
– Dodam mrežo na do ali bolje ne?
– Kam naj postavim visoko gredo glede na sončno obsevanje in padavine?
– In nenazadnje: kako sploh začeti, kaj potrebujem, koliko česa potrebujem in
– Kako dolgo bo živela moja visoka greda?
Visoke grede naredimo po sistemu tretjin, tako da oblikujemo spodaj dihalno plast iz lesa in vej, v sredini je plast za zadrževanje vode iz kartona, volne, sena in po možnosti listja ter zgoraj rodovitna plast iz zemlje.
Pojem visoka uporabljamo torej za tiste grede, ki so višje od 30 cm. Če je greda nižja od 30 cm, ji pravimo dvignjena greda. Oboje je postalo v zadnjih letih zelo aktualno in ljudje se vse bolj odločajo, da imajo del vrta v obliki visokih ali dvignjenih gred. Ne samo, da izgleda tak vrtiček bolj privlačno, tudi v resnici so visoke grede bolj izdatne po količini pridelka od navadnih gred.
Ko se odločamo za visoke grede se soočimo z naslednjimi dilemami:
– Kako visoka in široka in dolga naj bo moja visoka greda?
– Iz kakšnega lesa in kako debele naj bodo stene grede?
– S čim naj bodo izolirane stene gred, naj uporabim filc, volno ali celo nič?
– Naj ima moja visoka greda dno ali ne?
– Dodam mrežo na do ali bolje ne?
– Kam naj postavim visoko gredo glede na sončno obsevanje in padavine?
– In nenazadnje: kako sploh začeti, kaj potrebujem, koliko česa potrebujem in
– Kako dolgo bo živela moja visoka greda?
Pa si kar poglejmo odgovore (iz prakse):
Velikost visoke grede: Najbolj priporočljiva velikost visoke grede je dolžina 2 m, širina 1,20 m in višina 90 cm. V praksi se uporabljajo zelo različne dimenzije gred, iz praktičnih vidikov pa je obnese zapisana velikost zato, ker omogoča enostavno oskrbo grede (z roko sežemo 60 cm, torej iz vseh strani dosežemo sredino grede, 2 m dolžine lahko postavimo skoraj povsod in ne ovira drugih elementov v vrtu ter višina 90 cm je ravno pravšnja za vzpostavitev zadrževalne plasti za vodo, ki jo naredimo v sredini grede (veje, plast za vodo iz volne, starega tekstila, listja in potem rodovitna plast).
Vrsta lesa in širina: Najbolje se obnese obstojen les za zunanjost, to so hrast, akacija, macesen, manj smreka. Pogosto je izbira lesa povezana s stroški, najdražji je macesen, sledita hrast in akacija, najcenejša je smreka. Slednja ni obstojna in nam po petih letih že razpade. Debelina lesa je pomembna zato, ker pomeni istočasno izolacijo. Mnogi uporabijo namesto desk tramove, ki so že izolatorji in greda ne potrebuje dodatnih materialov. Torej večja kot je širina sten grede, manj skrbi bomo imeli z izsuševanjem grede.
Izolacija sten grede: Če imamo debelino lesa 2 do 4 cm je smiselno razmišljati o izolaciji. Možnosti je več, ena je ta, da naredimo dvojini okvir, notranji in zunanji, torej po sistemu »babuške« naredimo vstavimo manjši leseni okvir grede v večjega, oz. leseni okvir grede dvakrat naredimo in vmes nastane izolacijska plast z zrakom, ki jo lahko zatlačimo z volno ali slamo ali pa pustimo zrak. Takšna možnost je dražja, ker imamo dvojini okvir (notranji okvir je lahko iz enostavnega, poceni lesa). Ne potrebujemo pa folije ali filca. Če nimamo možnosti dvojnega okvirja, dodamo na notranjo plast debelejši filc, ki bo vpijal vlago in preprečil izhlapevanje vlage ob stenah gred. Lahko damo tudi gradbeno folijo, ji jo pritrdimo na stene grede. Težava izolacijskih materialov je v tem, da se zemlja tekom leta obesi na te materiale in jih s posedanjem vleče k dnu in jih zato potrga. Filc in volna tudi razpadeta in nista obstojna. Folija pa, če jo zaradi usedanja zemlja pretrga, ne opravlja več svoje funkcije in tudi izgled ni privlačen. Zato je najbolje razmišljati o debelejšem lesu ali dvojnem okviru. Les pa je smiselno impregnirati, saj sonce in vlaga naredita svoje.
Kdaj imajo visoke grede dno? Če se odločimo postaviti visoko gredo na balkon ali na prostor, kjer ni ve žive podlage (zemljine), potem uporabimo gredo z dnom. Dno ima dihalne odprtine, kjer voda odteka. Če pa gredo postavimo na vrt ali v drugo naravno okolje ne damo dna, saj s tem povečamo kroženje energije iz zemlje skozi gredo v atmosfero in nazaj. Zato se priporoča, da gredo postavimo, če je le možno, v naravno okolje. Govorimo torej o t.i. urbanih visokih gredah z dnom in podeželskih visokih gredah brez dna (slednje so obogatitev vrta in imajo veliko dodano vrednost).
Mreža v visokih gredah je priporočljiva tam, kjer so pojavljajo voluharji ali drugi obiskovalci in bi utegnili povzročati težave s pridelkom. Uporabimo pocinkano mrežo dimenzij 5 x 5 mm ali podobno, vsekakor morajo biti luknjice majhne. Če nimamo težav mreža ni potrebna, saj kot kovinski dodatek moti pretok energije iz pedosfere v atmosfero.
Postavitev visoke grede: Glede na to, da je greda vertikalno dvignjena, ni odvisna od strani neba in jo lahko postavimo skoraj povsod. Tudi pod drevo, na sončno ali senčno stran, najbolj pogosto glede na prostor, ki ga imamo na razpolago. Imamo torej popolno svobodo, kar je velika prednost teh gred.
Kako začeti s postavljanjem grede in polnjenjem: Prednost visokih gred je, da jih lahko delamo dlje časa, torej ni potrebno narediti takoj, če nimamo časa. Ko imamo okvir grede in ko smo se odločili glede izolacije in mreže, lahko začnemo s polnjenjem. Na dno damo les, to so veje različnih debelih, s tem da damo na dno debelejše, potem pa tanjše. Polnimo po sistemu tretjin glede na skupno višino grede. Torej spodnja tretjina je les, veje, ostanki lesa, samo nikoli ne damo vej od cipres, ker negativno vplivajo na mikroorganizme.
Les prekrijemo s kartonom ali časopisnim papirjem do 5 cm na debelo. Nato polnimo z volno ali starim tekstilom ali z listjem, najboljše je, da imamo čimbolj vododržne materiale, ki imajo veliko vpojno sposobnost. V prvih letih življenja grede bodo zadrževali vlago v srednji plasti in s tem zmanjševali potrebo po stalnem zalivanju. Enako napolnimo eno tretjino (če je greda visoka 90 cm, je to 30 cm na debelo). Vpojne materiale dobro stisnemo, enako velja za veje, torej pohodimo vse skupaj, da čimbolj zmanjšamo kasnejšo usedanje. Na vrh volne ali tekstila dodamo listje ali seno, ne pa slame, ker ima manjšo vpojno moč. Še to plast pohodimo (damo tanko plast 5 cm) in potem dopolnimo gredo s plodno zemljo. Če le te nimamo, jo lahko naredimo sami. Zemlji dodamo kompost in premešamo. Ne priporočamo svežega hlevskega gnoja.
– 2 m3 vej in vejic
– Karton ali časopisni papir za 2 m2
– 2 vreči (180 literski) volne ali starih oblačil
– 1 vrečo listja (180 litersko)
– 0,5 m3 plodne zemlje
Nato sledi zasaditev. V visoko gredo lahko sejemo ali sadimo sadike, odvisno od nas. Ne predlagamo trajnic, ker se bodo zelo razrastle (meta, melisa) in nam ne bo ostalo nič prostora za druge poljščine. Načeloma so visoke grede najbolj primerne za sezonsko zelenjavo, ker v njih hitreje rastejo rastline in ker lahko večkrat na leto menjamo poljščine (upoštevamo pravilo kolobarja).
Obstojnost visoke grede: njena obstojnost je odvisna od vrste lesa in od načina polnjenja, pa tudi do lege, če jih imamo v rastlinjaku bodo držale dlje kot če so izpostavljene vremenskim vplivom. Sicer pa vse plasti, ki so v gredi razpadejo v času do sedmih let. Torej po sedmih letih (ali prej) v gredi ni več vej, volne in drugih materialov, ampak debela plast plodne zemlje, ki jo vzdržujemo z dodajanjem humusne plasti na vrhu. Greda se bo namreč posedala, zato pri menjavi poljščin dodamo še kompost, odvisno od tega, koliko je greda posedla. Na tak način vzdržujemo ravnotežje v visoki gredi in hranimo zemljo, ki jo s pridelovanje siromašimo.
Seveda ni strogih meril za postavljanje visokih gred. Lahko si jih postavimo tudi drugače, bistveno pa je, da uporabimo plasti, kjer bo zemlja lahko dihala in vpijala ter zadrževala vodo. Vzdrževanje visokih gred ni zahtevno in se večinoma vrti okoli posaditve, setve in pobiranjem pridelka, medtem ko pletja in prekopavanja ni.
