Poročali smo že, da je konec lanskega leta mariborska nadškofija prodala Samostan Studenice. Kupilo ga je mariborsko podjetje Enertec. Kakšne načrte imajo novi lastniki s tem neprecenljivim kulturnozgodovinskim biserom pod Bočem, smo vprašali direktorja Petra Kumra.
Podjetje Enertec iz Maribora se sicer ukvarja s sončnimi elektrarnami, direktor Peter Kumer pa nam je pojasnil, da so si že od nekdaj želeli imeti objekt z neko težo: »Ukvarjamo se z obnovljivo energijo, to pa je tudi pokazatelj našega trajnostnega razmišljanja in samostan Studenice, torej objekt, katerega zgodovina sega v leto 1237, kliče po tem, da ga je treba očuvati, kot enega redkih spomenikov s specifičnimi lastnostmi. In z afiniteto po obnavljanju starejših objektov smo priložnost za nakup zgrabili z obema rokama.«
Neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti 800 let starega samostanskega kompleksa se dobro zavedajo: »Zgodbo o Studenicah želimo peljati na osnovi njegove bogate zgodovine. V tem prostoru, ki je od nekdaj omogočal posvečanje nečemu višjemu kot samemu sebi, želimo odkriti tisto, česar v modernem svetu primanjkuje, torej prostor, v katerem bi se človek resnično lahko sprostil, vstran od množice in blišča, ki ga ponuja sodobni potrošniški turizem. Razmišljamo torej, da bi tukaj vpeljali neke vrste velnes turizem in zato bomo preverjali možnost razvoja tovrstnega ali podobnega zdraviliškega turizma na tej lokaciji. Seveda pa bomo v projekt vpeljali tudi lokalne zgodbe, kot je npr. izvir toplega studenca v neposredni bližini, s temperaturo, ki je konstantna skozi vse leto. In verjamem, da lahko z zgodbo samostana in njegove okolice zasnujemo dobro zgodbo, ki bo osnova za to, da lahko takšnemu objektu, kot je samostan Studenice, damo ustrezno vsebino, ki bo nekako samooskrbna v smislu stroškov, ki jih objekt potrebuje za vzdrževanje, in na koncu neke gospodarske dejavnosti, ki prinaša pozitivne rezultate podjetju, ki se s tem ukvarja in tudi širši okolici.«
Idej, kako in v kaj prenoviti samostan, je kar nekaj, od ideje, ki jo je za samostan imela mariborska nadškofija, torej v tem kompleksu urediti dom za starostnike, za kar so bila že izdana gradbena dovoljenja, do ideje o zdraviliškem turizmu. »Nenazadnje v tem prostoru primanjkuje nočitvenih kapacitet, sama občina Poljčane ima menda le s 6 ležišči.« Seveda pa pri oživljanju samostana Studenice ne bodo pozabili na njegov prvotni namen. »V mislih imamo tudi razdelitev kompleksa na dva dela. Prvi del, ki je nekoč služil kot upravni del samostana in tistega, ki so ga uporabljale nune. Ta prvi del bi lahko bil namenjen npr. kongresnemu turizmu ali kakim drugim vsebinam, drugi del bi pa bil namenjen sproščanju.« Nikakor pa ne zapirajo vrata sodelovanju ali solastništvu tudi s poljčansko občino.
Da imajo s samostanom resne namene, potrjuje tudi dejstvo, da so v začetku aprila zaposlili vodjo revitalizacije studeniškega samostana dr. Simono Kostanjšek Brglez: (KAKO SI SE LOTILA TAKO ODGOVORNE IN ZA REVITALIZACIJO STUDENIC POMEMBNEGA PROJEKTA? KAJ VSE JE TREBA NAREDITI IN KAKŠNI SO KONČNI CILJI?)
»Gre za dolgoročni projekt obujanja studeniškega samostana, v prvih dveh letih se bo po pogovorih s strokovnjaki, kot so zavod za varstvo kulturne dediščine, ministrstvo za kulturo, lokalno okolje in najti zgodbo, ki bo imela jasno povezavo z zgodovino tega objekta. Prvi rezultati bi se lahko pokazali v približno treh letih, popolna revitalizacija pa v roku 5 let,« še pojasnjuje Peter Kumer.
