Čustva so duševni proces, ki se pojavi kot odziv na dražljaje, ki so za nas tako ali drugače pomembni. V svojem bistvu imajo čustva zaščitno oziroma preživetveno funkcijo. Ko se v določeni situaciji počutimo tako ali drugače ogrožene (lahko smo ogroženi fizično ali pa so ogrožene naše vrednote), to v nas običajno vzbudi NEPRIJETNA ČUSTVA (npr. jezo, strah, gnus). Naši možgani nas želijo v takšnih situacijah motivirati za boj ali za umik in nas naučiti, da se situacijam ali ljudem, ki v nas vzbujajo neprijetna čustva, v prihodnje izognemo, se nanje pripravimo ali poiščemo pomoč. PRIJETNA ČUSTVA (veselje, ljubezen, zaupanje) pa občutimo, ko je dogajanje v skladu z našimi vrednotami. Naši možgani nas želijo s prijetnimi čustvi motivirati, da bi čim večkrat poiskali situacije/osebe, v/ob katerih se dobro počutimo.

 

“Včasih čustva neposrečeno delimo na negativna in pozitivna, kar v nas vzbuja težnjo, da negativnih čustev ne bi smeli doživljati in da so slaba za nas. Moderni pridigarji pozitivizma nas poskušajo prepričati, da se lahko s pomočjo pozitivnega razmišljanja vedno počutimo dobro in pozitivno, da so čustva tako rekoč naša izbira. Res je, da imajo misli vpliv na čustva, a čustev si ne moremo izbrati, tako kot zjutraj izberemo oblačila in to tudi ne bi bilo smiselno. Predstavljajte si, da vam na sprehodu skozi gozd pot prečka strupenjača. Verjetno bi to v vas vzbudilo strah. A bi bilo v takšni situaciji smiselno, da bi sami sebi dopovedovali: “Ne bom se pustila strahu, pogumno grem naprej!”? Ali torej obstajajo slaba čustva?” še razlagajo v Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.