V ponedeljek, 6. oktobra, so v prostorih Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica otvorili začetek nove sezone prireditev z literarnim večerom, na katerem je Tomaž Mihelič predstavil svojo knjigo 33 – to ni še ena knjiga o Caminu. Dogodek je vodila Anita Krizmanič, ki nas je s toplim in sproščenim pristopom popeljala skozi misli, doživetja in sporočila, ki jih Tomaž deli v svojem delu.
Tomaž je 33 dni hodil po poteh Camina, na katerih je srečal številne romarje z vsega sveta. Kot pravi sam, jih prvič vidiš, pa imaš občutek, kot da jih poznaš že vse življenje. Na poti ne srečaš le ljudi iz različnih držav, ampak tudi iz povsem različnih socialnih okolij. Razlogi za romanje so prav tako raznoliki – od bolezni, smrti bližnjih, ločitev in strtih src do neuspelih poslovnih poti.
Na poti se je njegova skupinica romarjev večala in manjšala, na koncu pa jih je ostala le dobra polovica. Za Tomaža je bil Camino »zelo poceni dopust«, saj vsak dan preživiš v drugem kraju – in ko te kakšen kraj prevzame, lahko tam ostaneš še en dan. Hodil je, kolikor je zmogel; navadno je zgodaj vstajal in se že v temi odpravil na pot, s čimer je premagal svoj otroški strah pred temo. Med potjo je doživel celo bližnje srečanje z medvedom.
Na Caminu se, kot pravi, naučiš sprejemanja – tam nikomur ni treba ugajati, saj si preprosto to, kar si. Veliko je tudi kuhal in skrbel za svoje sopotnike. Zgodbe, zapisane v knjigi, so resnične, imena oseb pa izmišljena – le eno je pravo.
Tomaž se hitro naveže na ljudi, zato še danes ohranja stik s svojo t. i. Camino družino. Sam zase pravi, da je bil med romanjem prava »pomična spovednica«, saj so se mu ljudje pogosto zaupali in z njim delili svoje življenjske zgodbe. Kot poudarja, ko nasloviš bolečino, zmanjšaš njeno ostrino.
Na pot ni šel z namenom napisati knjige – ta odločitev je prišla šele kasneje, ko je po prehojeni poti odpotoval na Zanzibar, da bi si ozdravil žulje. Tam je spoznal težko afriško življenje, o katerem bo, kot nam je zaupal, govorila njegova naslednja knjiga.
Vse izkupičke od prodaje svojih knjig namenja pomoči afriškim domorodcem, s katerimi sodeluje že leto in pol.
Dogodek je zaključil s sporočilom: »Pojdi malo po svetu in poglej, kako živijo drugje – šele takrat boš res hvaležen za to, kar imaš doma.«
Tadeja Skrbinek
