11. oktober
Danes goduje EMILIJAN
Ime Emilijan izhaja iz latinskega imena Aemilianus, ki ga razlagajo kot pridevniško izpeljanko iz rimskega rodovnega imena Aemilius in pomeni »pripadajoč rodu Aemilius«. Prvotni pomen rimskega rodovnega imena Aemilius pojasnjujejo nekateri iz latinskih besed aemulor v pomenu besede »poganjajoč se za, tekmujoč; zavisten, ljubosumen«. Drugi pa ime Aemilius razlagajo iz grških besed αιμυλιoς (aimylios) oziroma αιμυλoς (aimylos) v pomenu »priliznjen, zvit«
Moška različica imena: Emil.
Ženska različica imena: Emilijana.
11. oktober
SVETOVNI DAN BOJA PROTI BOLEČINI
Danes je svetovni dan boja proti bolečini, ki je bil prvič razglašen leta 2004, da bi bolnike in strokovne javnost opozorili na pomembnost obravnavanja bolečine.
DESET LET MAVRIČNE ŠOLE
Šola, ki jo trenutno obiskuje 458 učencev, še raste
Na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica letos praznujejo desetletnico delovanja. Osrednjo prireditev so pred dnevi pripravili v znamenju mavrice, ki so si jo ob odprtju izbrali za svoj simbol. Učenci so s pomočjo mentorjev pripravili pester glasbeni, plesni, recitacijski in lutkovni program, nastopil je tudi šolski bend.
Vsak otrok je dragocen
“Na naši šoli se trudimo zagotoviti spodbudno in varno učno okolje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine, narodne zavednosti, navezanosti na domače okolje in ljubezni do slovenskega jezika. To so korenine, potrebne za rast mlade osebnosti. Ob tem ne pozabljamo na medsebojno spoštovanje, solidarnost in empatijo. Zdrave in humane medvrstniške vezi so pogoj za uspešno delo in pozitivno vzdušje. Učitelji se trudimo za vsakega posameznika, ga usmerjamo in iščemo v njem njegova močna področja. Vsak otrok šteje, vsak je dragocen. Učence usmerjamo, da so pri učenju samostojni in odgovorni. Še več, kot mentorji jim stojimo ob strani, ko raziskujejo, so inovativni in ustvarjalni. Številne raziskovalne naloge na različnih področjih, uspehi na tekmovanjih, nominacija za naj kulturno šolo in mednarodni uspehi na področju robotike so dokaz skupnega in zavzetega dela,” je v svojem govoru poudarila Sonja Arbeiter, ravnateljica 2. osnovne šole Slovenska Bistrica.
Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, pa je spomnil, da bodo to šolo dogradili: “Pred petnajstimi leti smo ugotovili, da v mestu potrebujemo dve šoli. Danes se učenci 2. osnovne šole pod okriljem mavrice prijetno počutijo, poleg tega so zelo uspešni. Ker pa šola še ni polnoletna, še vedno raste.”
Še deset učilnic in razširjena jedilnica
V zadnjih letih se namreč število otrok povečuje, na prirast prebivalstva v veliki meri vpliva priseljevanje, v tem šolskem letu obiskuje 2. osnovno šolo 458 učencev, zato bodo v prihodnjih dveh letih v dveh nadstropjih uredili še deset učilnic in razširili jedilnico. Pred zaključno prireditvijo so na šoli pripravili pestro razstavo slikovnega materiala iz arhiva šole, izdali so tudi poseben zbornik, v njem so v besedi in sliki prikazali svoje kratko, a uspešno delo.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Na 2. OŠ Slovenska Bistrica so praznovali v znamenju mavrice (Igor Mlakar)
OB TEDNU OTROKA ŽE 16. LETO ZAPORED ŽIV ŽAV
Že 16. leto zapored so ob tednu otroka v Slovenski Bistrici za najmlajše pripravili Živ žav, prireditev, polno zabave in ustvarjalnosti. Letos je načrte malce prekrižalo vreme, toda kljub temu je vse potekalo tako, kot mora biti. Čeprav je bila nedelja, 11. oktobra, bolj kisla, to malih obiskovalcev ni motilo, sploh pa ne, ko so se srečali s piščančkom Pikom, ki je pravkar pokukal iz jajčne lupine in iskal svojo mamico. Za dobro voljo, ustvarjalno nedeljsko dopoldne in lačna otroška usta so poskrbeli člani Društva Brusnica in prostovoljci Rdečega križa in stojnica pri teti Pehti. Pokukali so tudi v keramično delavnico in pisali sporočila.
VIR: A. M., Informator
FOTO: Edi Grobler
NA POHORJU SVEČANO OBELEŽILI 70-LETNICO DELOVANJA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE JESEN
V soboto, 11. oktobra, je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, skupaj z Občino Slovenska Bistrica, Zvezo združenj borcev, mestno občino Maribor, univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, medicinsko fakulteto, univerzo Maribor, s sekcijo za partizansko zdravstvo in drugimi deležniki, spominsko slovesnost ob 70 – letnici delovanja partizanske bolnišnice Jesen na Pohorju.
Slovesnost je potekala pri Lepejevi domačiji, streljaj od bolnišnice, kamor vodi urejena pot, ki jo vzdržuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki skrbi tudi za vzdrževanje poslopij nekdanje partizanske bolnišnice.
Partizanska bolnišnica Jesen je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju, partizansko zdravstvo na Pohorju pa je povezano z zdravnikoma dr. Ivanom Kopačem – Pavčkom in dr. Hermanom Slokanom – Zmagom. Med udeleženci 70. obletnice je bil tudi edini med živečimi graditelji bolnišnice, 92 – letni Jože Žibert.
Slavnostni govornik je bil dr. Gregor Pivec, direktor mariborskega kliničnega centra.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: 92 – letni Jože Žibert z Gregorjem Pivcem in Stanislavom Mlakarjem (Aleš Kolar)
SLOVENSKO BISTRICO PREPLAVIL MARTINOV DUH
Danes se je v bistriškem gradu začel tridnevni evropski znanstveni simpozij o življenju svetnika Martina, simpozij je vreden 25.000 evrov
V Slovenski Bistrici se je danes začel mednarodni znanstveni simpozij, na katerem strokovnjaki filozofskih, etnoloških, teoloških in zgodovinskih znanosti govorijo o svetniku Martinu Tourskemu in o Martinovi življenjski poti. Simpozij organizirata Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina v sodelovanju z bistriško občino, ministrstvom za kulturo, ljubljansko filozofsko fakulteto in francoskim inštitutom Charles Nodier. Srečanje znanstvenikov sovpada v praznovanje evropskih kulturnih poti, ki jih vodi Svet Evrope skupaj z Evropskim inštitutom kulturne poti. Evropska kulturna pot sv. Martina je doslej povezala 14 dežel.
Uvodno predavanje je imel dr. Edvard Kovač z ljubljanske univerze in Filozofske fakultete Katoliškega inštituta v Toulousu. Povedal je, da običajno ljudsko verovanje s svojimi legendami upodobi svetnika. Ker se zgodovinopisje opira tudi na ljudska spoznanja, zadene značaj in osebnostno naravnanost svetnika. Obstaja zgodovinski podatek, da je bil sveti Martin rimski vojak, rojen na Madžarskem, in da je pozneje svoj vojaški plašč delil z reveži. Martin iz Toursa – v tem francoskem kraju je pokopan in tudi izvoljen za škofa – Slovencem pomeni veliko: veselje do srečanj, obdaritev in radost. Prav zaradi veselja postane nebeški zavetnik novega vina. Sveti Martin je po mnenju Kovača tudi etični simbol srečevanja in bogatenja. V nadaljevanju današnjega simpozija je o duhovnem razvoju svetnika govorila dr. Antonija Zaradija Kiš z zagrebškega inštituta za folkloristiko. Trpimir Vedriš pa je predstavil zemljevid čaščenja svetega Martina v srednjeveški Dalmaciji. O Delu in njegovem vplivu na ljudi in družbo sta v dopoldanskem delu razpravljala še Hrvoje Gračanin in dr. Bruna Kuntič z zagrebške univerze. Današnji popoldanski del pa je bil v znamenju zgodovinskih dejstev srednjega veka in vlogi svetega Martina ter o čaščenju svetega Martina na Slovenskem. Dr. Ferdinand Šerberlj iz ljubljanske narodne galerije je povedal, da listinski viri o čaščenju tega svetnika pri nas pojavijo dokaj pozno, v 12. stoletju, največ pa v 13. Danes je v Sloveniji 82 cerkva, ki so povezana z njim in njegovim poslanstvom.
Jutri se bo simpozij nadaljeval, v soboto pa bodo na vratih cerkve svetega Martina na Šmartnem na Pohorju odkrili Martinovo stopinjo, ki je simbolno znamenje evropske kulturne poti. In še tole: na današnji novinarski konferenci so organizatorji povedali, da je bistriški simpozij vreden 25.000 evrov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Stopinja sv. Martina, simbolno znamenje evropske kulturne poti (Silvo Husu)
FRESKE S ŠMARTNEGA SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA
“Romanske freske, odkrite v prezbiteriju cerkve na Šmartnem na Pohorju, spadajo v vrh slovenske umetnosti, morali bi jih celo uvrstiti v umetniško-kulturni spomenik državnega pomena,” je na včerajšnji tiskovni konferenci na Šmartnem povedal Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. V predstavitvi fresk, starih 785 let, so sodelovali še župnik in dekan Jože Brezovnik, Janez Balažic, umetnostni zgodovinar iz soboškega pokrajinskega muzeja in specialist za romansko slikarstvo, ter Bine Kovačič, glavni restavrator in konservator fresk iz mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Jože Brezovnik in Bine Kovačič sta povedala, da so freske odkrili bolj ali manj po naključju. Ko so obnavljali cerkev, so odkrivali plasti ometov in po baročni poslikavi naleteli na presenečenje, odkrili so romanske freske, ki naj bi jih znani slikarski mojster iz srednje Evrope slikal med letoma 1220 in 1230. Dodala sta še, da je bilo restavratorsko delo izjemno naporno, vsa dela pa so stala 37 milijonov tolarjev. Dobro polovico denarja je prispevalo ministrstvo za kulturo, ostalo pa občina Slovenska Bistrica iz svojega proračuna in župnija Šmartno na Pohorju. Brezovnik je še povedal, da je pri svojih župljanih naletel na razumevanje, saj so skoraj šest let potrpežljivo čakali na obnovo. Zelo delikatna je bila odločitev o premestitvi glavnega oltarja. Ker je zakrival prezbiterij, v katerem je slovita slikarija, se je ekspertna skupina odločila za premestitev v desno cerkveno nišo. Janez Balažic pa je opozoril na zgodovinski pomen fresk in dejal, da je cerkev že od nekdaj žlahtna: “V njej so ostanki rimskega obdobja, v njej je Orfej in zdaj na novo odkrite romanske freske. V romanskem likovnem načinu podobe cerkvenih dostojanstvenikov in ne nazadnje tudi Jezusa Kristusa zaznamuje samosvoja strogost v izrazu in drži, domala istoveten mašniški ornat ter stroga gestulanost v blagoslovu dvignjene desnice in s pastoralom oprijete levice. Slog slikarij je značilno romanski in razkriva slikarja, ki se je tako kakor domnevni, a vendarle likovno veliko spretnejši mojster pri slikanju svetnic na grebenih vseh štirih krakov obočnih reber oboka razgledoval po spomenikih na širšem vzhodnoalpskem območju.”
Na včerajšnji tiskovni konferenci so še povedali, da bodo poslikane stene javnosti pokazali to soboto na posebni slovesnosti ob 15. uri. Ob tej priložnosti bo sveto mašo daroval nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Romanske freske so včeraj predstavili, od leve: Srečko Štajnbaher, Jože Brezovnik, Janez Balažic in Bine Kovačič (Zdenko Kodrič)
OB ROBU VOZIŠČA ZADEL PEŠKO
Danes ob 18.15 se je na magistralni cesti v Gaju pri Pragerskem pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrla 78-letna A. Ž. iz Gaja. A. Ž., ki je hodila ob desnem robu vozišča in ob sebi potiskala kolo, je z osebnim avtomobilom za-del 28-letni M. L. iz Šikol, ki je pripeljal v isti smeri, kot je hodila peška. Poškodbe A. Ž. so bile tako hude, da je umrla na kraju nezgode.
VIR: Večer
OSNOVNA ŠOLA IMA STREHO
V prvi polovici letošnjega aprila so, kot smo že poročali, delavci Konstruktorjevega tozda Gradbeništvo Granit iz Slovenske Bistrice začeli graditi osnovno šolo na Tinju. Stavba ima po šestih mesecih streho. Na 300 kvadratnih metrov površine so delavci postavili enonadstropno zgradbo s klasično streho, ki je značilna za ta del Pohorja. V njej bo pet učilnic, prostor za malo šolo, večnamenska dvorana, jedilnica, kuhinja s shrambo in upravne pisarne. Gradnjo financira izobraževalna skupnost Slovenska Bistrica, stala pa bo 37.5 milijona dinarjev. Gradbinci računajo, da bo šola decembra že pripravljena za pouk.
VIR: Ivica Tomič, Večer
FOTO: Že zgrajena OŠ Tinje (Marles)
ZARADI RAVNATELJA “POČITNICE” NA ŠOLI
Okrog 1400 otrok je predčasno zapustilo novo šolsko poslopje v Slovenski Bistrici, ker je delovna skupnost osnovne šole v Slovenski Bistrici prekinila delo
Prekinitev je posledica spora zaradi novega ravnatelja Ludvika Pleterška, ki ga šolska skupnost noče imeti za ravnatelja, čeravno je vrhovno sodišče SRS ugodilo Pleterškovi pritožbi n odobrilo njegovo imenovanje. Šolska skupnost je sklicala tiskovno konferenco, na kateri je v. d. ravnatelja šole Jožica Detiček med drugim dejala: »Svet naše šole je vložil tožbo na vrhovno sodišče mimo naše delovne skupnosti. Svet je zlorabil šolsko skupnost, ki z njim ni soglašala. Od predsednice sveta smo ves čas zahtevali, naj tožbo sveta pokaže, vendar tega ni storila. Sodišče je pritožbo Ludvika Pletrška godno rešilo. Menimo. da tega najbrž ne bi storilo, ko bi bilo vedelo, da se z njim šolska skupnost ne strinja.
Spor o izvolitvi novega ravnatelja teče že od lanskega septembra, skupnost pa je bila kar naprej razdeljena na dva tabora in se ni mogla zediniti o tem, kdo naj v prihodnje vodi šolsko ustanovo. V posebni resoluciji, ki jo je podpisalo 43 članov strokovnega zbora osnovne šole, grozijo s ponovno prekinitvijo dela, če njihovih zahtev ne bodo uresničili.
VIR: Večer
Rodil se je novinar in urednik BOŽIDAR ZORKO
Božidar Zorko se je rodil 11. oktobra 1952 v Slovenski Bistrici očetu Francu, trgovcu, in materi Agati Zorko, rojeni Pristovnik, knjigovodkinji.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici je nadaljeval šolanje na II. gimnaziji v Mariboru. Po maturi je nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral.
Leta 1976 se je poročil z Ljubico, rojeno Zgonec. V zakonu se jima je leta 1977 rodil sin Luka, diplomirani ekonomist.
Prvo službo je dobil kot novinar na Radiu Ljubljana (danes Radio Slovenija), nato je bil novinar na TV Slovenija in bil ob vrnitvi domov v Slovensko Bistrico novinar na Večeru. Za 4 leta je zapustil novinarstvo in delal kot sekretar Skupnosti slovenskih zdravilišč v Celju. Leta 1990 se je vrnil na Večer in bil do leta 2000 direktor ČZP Večer. Konec leta 2000 je postal državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, zadolžen za medije in kulturno dediščino. Ministrstvo je na lastno željo zapustil dve leti kasneje in ustanovil prvi brezplačnik v Sloveniji (Dobro jutro). Pozneje pa se zopet vrnil na RTV Slovenija kot urednik lokalnega programa Tele M v Mariboru. Po spremembah na RTV leta 2014 se je vrnil na Večer kot novinar in urednik, kjer je ostal do upokojitve leta 2017.
Za svoje delo je prejel več priznanj.
V najstniških letih se je ukvarjal z orodno telovadbo, kasneje pa s planinstvom in alpinizmom ter smučanjem, v zadnjih 25-ih letih pa igra golf. Velik hobi mu je predstavljala tudi fotografija.
Nekaj let je bil predsednik Atletskega kluba Slovenska Bistrica in občinski svetnik v prvem sklicu po ustanovitvi samostojne države.
VIR: biografski-sb.si
NA SPODNJI POLSKAVI AKTIVNI NA KULTURNO-PROSVETNEM PODROČJU
Leto 1939 je bilo v znamenju kulturno-prosvetne dejavnosti oziroma predstav domačega in okoliških prosvetnih društev v Mohorkovi dvorani. Začelo se je že kmalu po novem letu s predstavo »Slehernik« ter nadaljevalo z igrama »Madona v gozdu« in »Dve materi«. Jeseni je bila na sporedu še zelo uspela tragedija »Črni križ pri Hrastovcu«, ki jo je režiral primorski Slovenc, poštni uradnik Alojz Zorn s Pragerskega.
VIR: Večernik
NOVI PREMOGOKOP POD VZNOŽJEM HALOZ
Pragersko se pričenja razvijati in bo postalo v prihodnjih letih važen industrijski kraj. Do razvoja in industrijalizacije bo Pragerskemu dopomogel v prvi vrsti novi premogokop pod vznožjem Haloz, katerega je prevzela nova rusko-angleška družba ter gradi od Pragerskega do premogokopa 7 km dolgo normalnotirno železnico, ki je skoro že popolnoma dovršena. Po zatrdilu strokovnjakov je v novem premogokopu, ki vsebuje najboljši premog (5.000 kalorij) v Jugoslaviji, toliko plasti, da se bodo dale izrabljati najmanj 200 let. Družba dobiva te dni tudi že moderne stroje in bo v kratkem pričela obratovati s polno paro. Prihodnje leto namerava družba zgraditi tovarno za koks in plavže. Delo v pragerskih plavžih bo mnogo cenejše nego v drugih v naši državi, ker bo pri roki najboljši premog, ki je za plavže potreben in katerega smo morali doslej uvažati.
VIR: Tabor
ZARADI NEUSLIŠANE LJUBEZNI SE JE ZASTRUPILA
Zastrupila se je delavka v Framu Marija Sturm, pristojna v Zgornjo Polskavo. Zapeljivec jo je pahnil v nesrečo in sramoto, potem jo pa pustil na cedilu. In vsled žalosti je nesrečno dekle zgrabilo za strup. Zapeljivec je bil nekdaj ud Marijine družbe, a je kmalu začel zanemarjati svoje dolžnosti, bil izključen in vstopil je v drugo družbo, kjer se svobodno goji svobodina ljubezen.
VIR: Straža
