Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in zaprtje dela zračnega prostora so povzročili val odpovedi in preusmeritev letov po svetu. Na letališčih in turističnih destinacijah so obstali številni potniki – ne le tisti iz neposrednih kriznih območij, temveč tudi turisti, ki so potovali prek pomembnih letalskih vozlišč.

Med njimi sta tudi Bistričanka Rebeka Potočnik in njena hči Izaja, ki sta dopustovali na Maldivih. Na pot sta se odpravili v lastni režiji, povratek domov pa je bil predviden 2. marca, in sicer prek Dubaja.

»Sva v kraju Male. K sreči nismo vzleteli, ker smo imeli povratek domov čez Dubaj. Tukaj nas je kar nekaj, zdaj smo se nekako povezali in nas je okrog 100 – Slovenci, Srbi, Hrvati. Leteti bi morali 2. marca. Za vse ostalo smo prepuščeni sami – ambasade dajejo splošne odgovore, naša sploh ne odgovori. Letalske družbe ne vejo nič, kako bo, ostalih letov je premalo. Vsi leti so polni. Ob vsem tem smo lahko samo srečni, da nismo obstali v Dubaju tako kot nekateri naši rojaki,« je sporočila Potočnikova.

Po njenih besedah je komunikacija z diplomatskimi predstavništvi omejena na splošna pojasnila. »Situacija je takšna, kot je. Štiri ambasade, štirje podobni odgovori. Vse to, kar lahko že sam sklepaš. Slovenska ambasada kljub poslanemu mailu ni odgovorila nič. Ko je oče klical iz Slovenije, so razložili vse, kar že vemo. Razumem, da je zračni prostor zaprt in sočustvujem z vsemi, ki so na kriznih žariščih. Ampak ne razumem, da se v tem času ne vzpostavijo dodatni leti za vse tiste, ki smo ostali na drugih destinacijah, koridorji ali nekaj podobnega, ki lahko zaobidejo ta del,« poudarja.

Posebej jo razočara odsotnost konkretnih informacij: »Ne razumem, da slovenska ambasada po oddanem formularju in napisanem mailu ni sposobna napisati nobenega odgovora in vsaj urediti liste vseh, ki smo obstali. Vsaj kakšno povratno informacijo v tem času. Vsaj kakšen odgovor, nek popis potnikov. Nekaj!«

Medtem so vsi razpoložljivi leti proti Evropi, tudi tisti preko Indije in Singapurja, povsem zasedeni. Rebeka in njena hči morata tako sami podaljševati namestitev ter vsakodnevno preverjati možnosti za vrnitev domov.

Dogajanje znova kaže, kako hitro lahko mednarodne krize prizadenejo tudi turiste daleč od neposrednih žarišč in kako odvisni so potniki od usklajenega delovanja letalskih družb ter diplomatskih služb. Za zdaj ostaja odprto vprašanje, kdaj in na kakšen način se bodo ujeti potniki lahko vrnili domov.