Pojem baleta je tesno povezan z glasbo, gledališčem in vzdušjem 19. stoletja, ko so vse scenske umetnosti doživele razcvet in bile nepogrešljiv del kulturnega življenja tedanje meščanske družbe. Čeprav je baletna umetnost skozi čas doživljala vzpone in padce ter transformacije v druge plesne zvrsti, se je njeno bistvo ohranilo do današnjih dni.
Uvod je nastal namenoma, kot asociacija ob spremljanju baletne produkcije Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica, ki je potekala 2. aprila 2026. Vodstvo šole si že vrsto let prizadeva, da bi tovrstne prireditve predstavili v povezavi z drugimi umetniškimi panogami. Za takšen pristop je potreben ambient, ki gledalca popelje v svet gledališke umetnosti, kjer nedeljivo celoto tvorijo gib, glasba, kostumi, scena, zvočni učinki ter avditorij z ložami, parterjem in foajejem. Vse to omogoča Slovensko narodno gledališče v Mariboru. V njegovo dvorano Frana Žižka se je bistriška šola preselila za kratek čas in privabila ne le starše, temveč tudi osnovnošolce. Večina med njimi je prvič obiskala hram umetnosti, začutila njegov prostor in duh časa ter se preselila v svet domišljije, sanj in lepote. Ravno v tem je prednost tovrstnih produkcij, ki zahtevajo ogromno truda, znanja, časa in materialnih sredstev. Edukativna moč takšnih dogodkov je neprecenljiva, saj izstopajo iz vsakdanjega okvira večine otrok in se vtisnejo v trajen spomin mladega človeka, ki se tu prvič sreča z vrhunsko umetnostjo.
Letošnjo produkcijo je, tako kot že vrsto let, zasnovala učiteljica baleta Matea Brečko in Danaja Roner (v sodelovanju z zunanjimi sodelavci) in kolegi s šole pod vodstvom Radmile Bikić Magdić. Velik delež pri izvedbi so prispevali tudi strokovni sodelavci SNG Maribor pri pripravi odra, tonskega ozvočenja in projekcij. Skratka, občinstvo je imelo priložnost videti kakovostno predstavo, ki je ustrezala vsem kriterijem profesionalnega gledališkega dogodka.
Matea Brečko je nastope svojih učencev razdelila v tri sklope. Prvi sklop z naslovom Lov na umetnost je gledalce popeljal skozi zgodovino razvoja plesa. Z nazornimi projekcijami v ozadju odra so bili prikazani prvotni naravni gibi, nedeljivo povezani z zvokom oziroma ritmom. Izvedli so jih učenci prvih treh pripravnic. Ob projekcijah mogočnih stebrov so učenke 1. in 2. razreda slogovno nakazale gibe antične dobe. Projekcija kmečkega življenja je dopolnila koreografijo renesančnih plesov v izvedbi učenk 3. razreda. Romantizem v plesu, je mentorica Mateja Brečko koreografijo Helene Valerije Krieger, prenesla na učenke 4. razreda, ki so predstavile značilnosti klasičnega baleta. Obdobje modernizma je bilo prikazano v koreografiji in pod mentorstvom Danaje Roner, ki je za plesno točko Nočne ptice izbrala glasbo G. Gershwina, ki je nakazala duh novega časa tudi v plesu. Glasbeni premor je prijetno zapolnil nastop Urške Kavkler (1. razred solo petja) pod mentorstvom Petre Turk.
Drugi del produkcije je bil posvečen prikazu izobraževalnega procesa. To je bil zelo koristen segment predstave, saj so starši in učenci osnovnih šol lahko videli izseke baletnih treningov. Baletni drog, najbolj prepoznaven simbol baleta, je na odru pričaral baletno dvorano. Učenke, od baletnih pripravnic do šestega razreda, so v skladu s stopnjo izobraževanja izvajale osnovne baletne gibe. Zanimivo je bilo istočasno spremljati, kako določen baletni gib v telesih učenk dozoreva in se izoblikuje v pravo formo. V glasbenem premoru je nastopil Neven Pavletič (petje, 2. razred solo petja) pod mentorstvom Petre Turk. Premor je ponudil več kot le čas za pripravo plesalcev na naslednji sklop; prinesel je glasbeni užitek in žlahtno izvedbo skladbe A. L. Webbra Close Every Door.
Sklop Plesni utrinki je zaokrožil podobo baletne umetnosti, saj je bil posvečen že izoblikovanim plesalkam. Sara Brezovnik, učenka 5. razreda baleta, je pod mentorstvom Danaje Roner pokazala solidno znanje sodobne plesne tehnike, Zala Šarman pa je z Etudo na glasbo L. Delibesa ustvarila vzdušje klasičnega baleta. K dinamiki predstave je močno prispevala točka Can-can na glasbo J. Offenbacha z učenkami 4. razreda. Razgiban ples v živobarvnih kostumih je deloval nekoliko odmaknjeno od smernic klasike, a je poskrbel za sproščeno vzdušje. Tudi tretji glasbeni premor je bil v znamenju mentorstva Petre Turk; učenka 5. razreda solo petja Nuša Trobentar je skladbo The Girl in 14G izvedla s polno mladostne energije in šarma ter navdušila občinstvo. Na enaki ravni je izzvenela točka Monolit z učenkami 5. in 6. razreda v koreografiji Danaje Roner in Mojce Ussar. Plesalke so dokazale, da se znajo suvereno spoprijeti tudi s sodobnimi plesnimi slogi, kar je v današnjem baletnem izobraževanju izjemno pomembno.
Produkcijo je zaključila točka V ogledalu dvoma na glasbo B. Eilish v koreografiji in izvedbi Pie Capl Škrinjar ter pod mentorstvom Martine Svetina. Pia, sicer dijakinja 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru, je nekdanja učenka bistriške šole. Učiteljica Matea Brečko ji je skozi leta šolanja omogočila odlično podlago v klasičnem baletu in ji odprla pot v sodobne plesne smeri in nadaljnje srednješolskko izobraževanje.
Celotna produkcija je nazorno pokazala uspešno sodelovanje kolektiva Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica. Od organizacije in logistike do samega programa so vsi segmenti šole tvorili nedeljivo celoto umetnosti in izobraževanja.
Zapisala: Olivera Ilić
