18. april
Danes goduje KONRAD
Ime Konrad izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed kuoni v pomenu »drzen, neustrašen« in rāt »svetovalec«.
Moške različice imena: Kondrad, Kondrat, Konrat, Kurt.
Možne moške različice: Rado, Radko, Ratko.
Ženski različici imena: Konrada, Konradina.
18. april
TINA TRSTENJAK POSTALA EVROPSKA PRVAKINJA
18. aprila 2021 je slovenska judoistka Tina Trstenjak v Lizboni postala evropska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov. V velikem finalu je z vazarijem ugnala Rusinjo Darjo Davidovo. Druga slovenska predstavnica Andreja Leški je v isti kategoriji osvojila bron.
KLEMEN ŠPANRING JE DRŽAVNI PRVAK V GORSKEM TEKU
V Grižah pri Žalcu je 17. in 18. aprila 2021 potekalo državno prvenstvo v organizaciji Atletskega tekaškega društva Savinjčan, tekači pa so se merili na pobočju Bukovice.
V mladinski kategoriji, udeleženci so morali preteči 7 kilometrov s 375 metri višinske razlike, je slavil Klemen Španring (AD Slovenska Bistrica).
VIR: Bistričan.si
FOTO: Klemen Španring (Atletska zveza Slovenije)
BISTRIŠKE ZGODBE – NEKDANJA ŠOLSKA ULICA
Lepi vrtovi, številni vodnjaki, živahna ulica – to je bila pred drugo vojno Šolska ulica. V bistriškem gradu smo začeli z Bistriškimi zgodbami, spomini, ki nikjer niso zapisani. In smo jih dolžni kot domačini tudi poznati. Polna Predporočna dvorana in pripovedovanja ljudi, ki so živeli oziroma še živijo v Šolski ulici. Vse to smo doživeli v uri in pol vračanja v polpreteklo zgodovino. Minka Kos, Maks Ozimič in Oskar Lang so tisti, ki se še kako dobro spominjajo dogodkov izpred vojne. Delili smo spomine na družine, ki so se skoraj vse ukvarjale z obrtjo v ulici, ki se je nekaj časa celo imenovala Slovenska, pa Vošnjakova in danes Partizanska. V tej ulici so živele družine Kodolič, Marinšek, Podhraški, Gumzej, Tomažič, Smeh, Valand in celo umetnik Jurij Ačko. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica bo še eno takšno prireditev organiziral v jesenskem času. Takrat bomo odstirali dvorišča, poslušali zgodbe drugega dela mesta Slovenska Bistrica.
VIR: Viktor Ajd, Informator
FOTO: Šolska (takrat Dr. Vošnjakova) ulica na razglednici okrog leta 1938 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
IZJEMEN USPEH TWIRLING KLUBA SAŠO IZ SLOVENSKE BISTRICE
V Slovenski Bistrici je 18. in 19. aprila 2015 potekalo finale državnega prvenstva v twirlingu, ki ga je gostil domači Twirling klub Sašo. Domačini so dosegli izjemen uspeh, saj so v različnih kategorijah osvojili kar 10 zlatih medalj, 8 srebrnih in tri bronaste.
V sklepnem delu tekmovanja, ko je šlo za boj v ekipnem nastopu tekmovanja najboljših skupin, je Twirling klub Sašo dosegel prvo mesto.
Zgodila se je še ena ponovitev iz preteklega leta. Sara Pristovnik, ki je tekmovala v šestih različnih disciplinah, je namreč ponovila lanski rekord in znova osvojila 5 zlatih kolajn. Uspeh je dopolnila še s srebrno medaljo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: TK Sašo
MEDNARODNA EKIPA TEKAČEV MIRU TUDI V SLOVENSKI BISTRICI
Mednarodna ekipa tekačev, ki sodeluje na Teku miru, se je na današnji dan, v petek, 18. aprila 2014, ustavila tudi v Slovenski Bistrici. Gre za največji globalni štafetni tek, ki spodbuja prijateljstvo, sodelovanje in harmonijo med narodi.
Po svetu in tudi v Sloveniji ga podpirajo številni župani in drugi dostojanstveniki. Tek miru letos posebej podpira predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy. V Slovenski Bistrici je tekače pred občinsko stavbo sprejel in nagovoril župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Udeleženci prireditve so ob tej priložnosti tudi podržali plamenico, simbol miru in harmonije med narodi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NA KOČNEM ŽE VEDO, KAJ JE BIOMASA
Zvonko Keršič navdušeno govori o lesnih sekancih, s katerimi ne ogreva le svojih hiš, ampak tudi pet sosedovih
“Za ogrevanje na biomaso sem se odločil zaradi tujih zgledov. Pred dvajsetimi leti sem tak projekt videl v Avstriji. Ko sem lani spet obiskal enega od lastnikov take naprave, sem se odločil, da bom z lesnimi sekanci ogreval tudi svojo in materino stanovanjsko hišo. Ob nasvetih in pomoči strokovnjakov oddelka za gospodarstvo občine Slovenska Bistrica se je po nekaj mesecih moja odločitev uresničila,” je povedal lastnik daljinskega ogrevanja Zvonko Keršič s Kočnega. Od februarja se s toplotno energijo ogreva še pet sosedov na Kočnem nad Zgornjo Polskavo.
Zmogljivosti peči so takšne, da bi lahko na sistem daljinskega ogrevanja priključili še pet stanovanjskih hiš. Problem novega priključevanja se kaže le v visoki ceni cevovoda. Hiše so namreč zelo oddaljene od glavnega kurišča, Kočno je razpršena pohorska vas. Uporabniki so zadovoljni s ceno in toploto. Sicer pa bodo učinki znani šele ob hudi zimi. Sedanji ogrevalni sistem na Kočnem obratuje komaj mesec ali dva. Keršič je še povedal, da sta peč in cevovod stala 120.000 evrov, nabavil je tudi sekalnik za les, ki zmore nasekati med 30 in 35 kubičnih metrov lesa na uro (stroj je vreden 54.248 evrov). Urediti je bilo treba tudi skladišče za sekance, zdaj lahko vanj spravijo 80 kubičnih metrov kuriva, v rezervi je še 50-kubični prostor. Ker je v okolici Kočnega dovolj lesa, skrbi s surovino ne bo. Sicer pa imajo Keršiči tudi sami devet hektarov gozda. Ogrevalni sistem na Kočnem lahko z lesom oskrbujeta tudi soseda, ki sta priključena na ogrevanje.
“Od lesa ne bi preživeli,” je poudaril Zvonko Keršič, “kmetija živi predvsem od živinoreje, v hlevih je nad 30 glav govedi. Nekaj zaslužka bo tudi od ogrevanja. Zdaj je treba za kilovatno uro plačati devet tolarjev ali štiri stotine evra. H kilovatni uri, ki jo pokaže kalorimeter, je treba prišteti še priključnino. Ta je 38,39 evra. Mesečni obrok za ogrevanje je potemtakem okrog 25 tisoč tolarjev ali nekaj nad 104 evre.” Keršič je še dejal, da je moral zgraditi ves sistem: vse podpostaje, cevovod, namestiti peč in rezervoarje za vročo vodo. Za projekt je dobil evropska nepovratna sredstva, nekaj je primaknila tudi država, ostanek je pokrila družina.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: To je ogrevalno srce, pravi Zvonko Keršič, lastnik ogrevalnega sistema na Kočnem (Zdenko Kodrič)
V VITEŠKI DVORANI KONCERT DUNAJSKIH SOLISTOV
Na današnji dan, 18. aprila 1985, je bil v Viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici koncert klasične instrumentalne glasbe v organizaciji občinske Zveze kulturnih organizacij v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim institutom v Zagrebu. Nastopili so člani Dunajskih instrumentalnih solistov, Raphael Leoone (flavta), Helmut Ascherl (pozavna) in Eugen Jakab (klavir). Glede na neobičajno instrumentalno zasedbo je trio po svetu vzbujal veliko pozornosti. Poleg renesančnih, baročnih in klasičnih glasbenih del so bila na njihovem repertoarju tudi sodobna dela. Vstopnice so bile v predprodaji v bistriški Matični knjižnici in uro pred začetkom koncerta po 100 dinarjev.
VIR: (jš), Večer
NOGOMETAŠI OSANKARICE IZGUBILI PROTI STEKLARJU
Na današnji dan, 18. aprila 1971, so nogometaši Osankarice gostovali pri Steklarju. Pred približno 600 gledalci je domače moštvo premagalo borbeno ekipo iz Slovenske Bistrice s kar 3:0. Gostje so igrali dobro do 59. minute, ko je padel prvi gol. Po tem srečanju so bili Bistričani v Vzhodni conski nogometni ligi z desetimi točkami na 10. mestu. V naslednjem kolu se bo Osankarica pomerila z Olimpijo.
VIR: Večer
USTANOVITEV KOLESARSKEGA ODSEKA V SLOVENSKI BISTRICI
Kolesarsko društvo »Perun« iz Maribora, je v nedeljo 18. aprila 1926, priredilo prvi spomladanski izlet v Slovensko Bistrico. Odhod iz Maribora je bil ob 13. uri izpred Narodnega doma. Z izletom je združena tudi ustanovitev kolesarskega odseka v Slovenski Bistrici. V slučaju slabega vremena se izlet ne bo vršil.
VIR: Tabor
AVTOMOBILSKA NESREČA
V sredo, 18. 4. 1923, se je pripetila na Zgornji Polskavi že zopet ena smrtna avtomobilska nesreča. Iz Zagreba proti Mariboru se je vozil v “Fiat« s šoferjem glavni zastopnik zagrebške manufakturne tvrdke Klein. Na cesti pri Zgornji Polskavi in sicer na ovinku pred telegrafičnem drogu 368, ovinek pa leži popolnoma v ravnini in nikakor ni oster, je šoferju odrekel gubernal in z vso silo je zdrknil avto s ceste in priletel tako močno ob obcestno jablan, ki ima dobrih 20 cm v premeru, da jo je podrl kot bi drevo presekal in nato še butnil ob telegrafični drog. Sunek je bil tako silen, da je prednji del avtomobila popolnoma zbit, zadnjega pa je dvignilo navzgor in nesrečni glavni zastopnik firme Klein je priletel vsled sunka v telegrafični drog, tamkaj se je odbil in kakih 10 m od ceste proč obležal na travniku. Pri padcu iz avta je priletel ob telegrafični drog z glavo in je še živel po nesreči kako uro, nato pa izdahnil. Šoferju pa, ki je sedel spredaj, se ni prav nič zgodilo, niti iz voza ga ni pognalo, samo prestrašil se je, a čez kake četrt ure je bil zopet čisto dober. Nesreča se je zgodila ob pol 11. uri predpoldne.
Žandarmerijska komisija je bila takoj na mestu nesreče in odvedla s seboj v Slov. Bistrico tudi šoferja, ki je izpovedal, da mu je malo pred ovinkom odpovedal gubernal in avtomobila nikakor ni mogel več ustaviti.
Včeraj se je pripeljal iz Zagreba v Slov. Bistrico posestnik tvrdke Klein in izpovedal na sodniji, da je šofer pri firmi že dve leti in popolnoma zanesljiv, nakar so ga izpustili in se je od peljal s svojim gospodarjem v Zagreb. Mrtvo žrtev so prenesli v mrtvašnico na Zgornjo Polskavo, od tam pa so jo prepeljali v Maribor in bo skoro gotovo po
kopan v Zagrebu. Smrtna žrtev je stara kakih 35 let in se je šele komaj poročil meseca februarja t. l.
Naj več usodepolnih avtomobilskih nesreč se je od prevrata sem zgodilo na Slov. Štajerskem ravno na cesti, ki vodi mimo Zgornje Polskave.
VIR: Straža
Rodil se je duhovnik JOŽE SOLER
Jožef Soler (Sohler) se je rodil 18. aprila 1829 v Slovenski Bistrici očetu Jožefu Sollerju in materi Jožefi, rojeni Gratzer.
V mašnika je bil posvečen 31. julija 1854 in prišel po nekaj službah kot kaplan 1. marca 1868 za kurata k Sv. Venčeslavu (Zgornja Ložnica) za kurata.
Jožef Soler je umrl 5. januarja 1870 na Zgornji Ložnici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
POŽAR UPEPELIL DEL SPODNJE POLSKAVE
Leta 1813 je doletela Spodnjo Polskavo nesreča, kakršne so bile v preteklih časih pogoste: na veliko noč, 18. aprila 1813, je požar upepelil zgornji del vasi. Podobno hud požar je bil tudi leta 1880.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 10
Rodil se je duhovnik JOSIP DROBNIČ
Josip Drobnič se je rodil 18. aprila 1812 pri Sv. Emi ob Sotli.
Po duhovniškem posvečenju leta 1839 je kaplanoval v raznih krajih, med drugim tudi v Slovenski Bistrici.
Pisal je pesmi, sestavil precej obsežen ‘Ilirsko-nemačko-talianski mali rečnik’ (1846−49), leta 1850 ustanovil tednik ‘Slovenska čbela’ ki je bil prvi leposlovno poučni časopis v slovenskem jeziku, v Celju je ustanovil čitalnico in izdal ‘Slovensko-nemško-talianski’ in ‘Taliansko-nemško-slovenski besednjak’ (1858).
Josip Drobnič je umrl 5. avgusta 1861 v Gradcu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
