1. maj
Danes goduje JOŽE
Ime Jože je oblika imena Jožef, ki je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Joseph in grškega Ιοσηφ (Iosēf) iz hebrejske besede יוֹסֵף [Yoseph] (Joséf), kar pomeni »On bo (do)dal«, »naj (Bog) doda (potomstvo)«. Povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf v pomenu besede »dodati« je podana že v Genezi.
Moške različice imena: Bepo, Joca, Joce, Joco, Jose, Josef, Josep, Josif, Jošt, Josip, Jos, Joso, Josuf, Joša, Jošo, Joško, Joze, Jozo, Jozef, Jozsef, Joža, Jože, Jožko, Jožej, Jožek, Joži, Jusuf, Juš, Pepe, Pepi, Pino.
Ženske različice imena: Josipa, Josipina, Jozefa, Jozefina, Joža, Jožefa, Jožefina, Joži, Jožica, Jožka, Pepa, Pepca, Pina.
1. maj
MEDNARODNI PRAZNIK DELA
Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.
NEVEDNEŽ IN BOJAZLJIVEC STA REVEŽA
Več kot pet tisoč ljudi se je zbralo na osrednjem prvomajskem dogodku v občini Slovenska Bistrica
Slovesno je bilo v ponedeljek, 1. maja 2017, v kraju Farovec v občini Slovenska Bistrica. Več kot pet tisoč ljudi se je zbralo na že četrti tovrstni prireditvi ob prazniku dela, ki sta jo organizirala Sindikat kovinske in elektro industrije (v Slovenski Bistrici je Impol pomembno podjetje iz te panoge) in Občina Slovenska Bistrica. Delili so se rdeči nageljni, simbol boja za delavske pravice, organiziran je bil sejem, za dobro voljo med obiskovalci je skrbel ansambel Črna mačka s pevko Evo Boto, v večernih urah pa lokalni narodno-zabavni ansambel Poskočni muzikanti. Dogodek so popestrili Kuberaši – hrvaška skupina z ročnimi možnarji, motoristi, manjkali niso niti ribiči, medtem ko je svojevrstna posebnost bilo postavljanje mlaja na vodi.
Ob slovenskobistriškem županu Ivanu Žagarju in sekretarju regijske organizacije Skei Štajerske Martinu Dularju, ki sta zbranim ob delavskem prazniku zaželela, da bi bilo v regiji čim več delovnih mest, je bil osrednji govorec Bogdan Ivanovič, sekretar Skei. Izpostavil je, da med zaposlenimi ni pretiranega zadovoljstva nad višino plač in možnostmi napredovanja. “Da bi bilo boljše, se je treba aktivirati.
Le vsak četrti zaposleni je član sindikatov, in če bi bila številka višja, bi lahko dosegli več. Vloga nas sindikatov je, da delujemo v dobro vseh zaposlenih, vsak zaposleni pa bi si moral upati uveljavljati svoje pravice. Nevednež in bojazljivec bosta namreč vedno reveža,” je menil Ivanovič in sklenil, da mora imeti delavec spoštovanje do svojega znanja in veščin.
Jelka in Avgust Heričko, upokojenski par iz Kamnice pri Mariboru, sta dejala, da so imele nekdanje generacije več socialnega čuta do zaposlenih, sedanje pa so bolj dosledne, a brezkompromisne. Bilo bi še huje, sta povedala, če ne bi veliko ljudi iz regije bilo zaposlenih v Avstriji, tudi njunih svojcev in znancev, ki potem ta dohodek trošijo v Sloveniji. Pravita, da je žalostno, ker Slovenija šola te kadre, jih celo pošilja na tečaje nemškega jezika, da se zaposlijo v Avstriji in ne v Sloveniji, medtem ko se v Ljubljani, kjer je več državnih služb, ne zavedajo razsežnosti problema.
Sonja Oček iz Spodnjih Hoč pri Mariboru je z 41 leti delovne dobe še zaposlena in se bo upokojila čez leto dni. Prepričana je, da se delavci ne znamo dovolj boriti za svoje pravice, prav tako nas nadrejeni ne spoštujejo toliko kot pred leti. Po njenih besedah sindikati niso dovolj aktivni, pri večini mladih pa opaža, da jim manjka delovnih navad, da se pozna, da pri nas ni vajeništva in da srednje poklicne šole nimajo dovolj veljave. Franc Soršak, ki ima v Trnovcu pri Slovenski Bistrici uspešno transportno podjetje, pa kot delodajalec vidi razmere drugače: “Delavci se znajo boriti za (prevelike) pravice, ob tem pa radi pozabljajo na obveznosti. Sam imam velikokrat težave, ko želi kdo oditi kar brez odpovednega roka in ko lahko podjetju nastane velika škoda. Je pa veliko odvisno od delodajalca, saj niso vsi do zaposlenih enako korektni, in v nasprotju z našim podjetjem nekateri konkurenti raje zaposlijo in manj plačajo tuje voznike iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, medtem ko imam sam zaposlene le slovenske voznike.”
VIR: Damijan Toplak, Večer
FOTO: Za prvi maj si zaposleni radi vzamejo čas zase in za sprostitev. Tako je bilo tudi v Farovcu pri Slovenski Bistrici (Damijan Toplak)
PESTRO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
Prvomajska praznovanja se običajno pričnejo z budnico. Tokrat so prvo godbo v novem domovanju dočakali tudi stanovalci doma za starostnike v Slovenski Bistrici. Godbeniki Janka Živka iz Poljčan so v stanovalcih doma obudili nostalgične spomine na dneve, ko smo bolj brezskrbno praznovali praznik dela.
Slovenjebistričani in okoličani, predvsem mladi, pa so prvi maj praznovali na vodi in ob vodi. Letos so se odločili, da bodo prvomajsko drevo postavili kar na ribniku na Farovcu, veselili pa so se ob njem.
Praznovanje prvega maja je bilo tudi na Farovcu sindikalno obarvano, saj je o delu, pravicah delavcev in sedanjih razmerah obiskovalce nagovoril sekretar regijske sindikalne organizacije za Štajersko Martin Dular.
Pridružil se mu je tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar
Za dobro vzdušje, tako kot se to spodobi ob takem prazniku, so poskrbeli KUD gasilska godba na pihala Spodnja Polskava ter narodno zabavni ansambli.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Goran Frangež
PRVI MAJ PRI TREH KRALJIH NA POHORJU
Občina Slovenska Bistrica in sindikat SKEI tovarne Impol sta v soboto, 1. maja 2010, ob 12. uri pri penzionu Jakec pri Treh kraljih na Pohorju priredila prvomajsko slavje. Udeleženci tradicionalnega delavskega praznika so se spomnili na preteklost in opozorili na aktualne probleme. Slavnostna govornica je bila županja Irena Majcen.
Pred nekaj leti so prvomajska slavja Bistričani slavili na Boču. Zdaj tam slavijo dan upora proti okupatorju. Na slovesnosti pri spomeniku padlih borcev Kozjanskega odreda na Boču je minuli torek zbrane nagovoril predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, ki je dejal, da je Slovenska vojska (SV) naslednica partizanske ter hrbtenica države in suverenosti. Omenil je tudi peticijo o ukinitvi vojske in poudaril, da če rečemo, ukinimo vojsko, lahko rečemo tudi, zakaj ne bi ukinili države. Slovesnosti, ki so jo pripravile občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica in Rogaška Slatina, se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in v svojem govoru dejala, da v SV ni dvomljivcev pri izpolnjevanju nalog in poslanstva.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SMRTNA NESREČA S TRAKTORJEM
V soboto, 1. maja 2010, je nekaj minut pred 20. uro na lokalni cesti v naselju Tinjska Gora, občina Slovenska Bistrica, voznik neregistriranega traktorja nenadoma zapeljal vzvratno na nabrežino, kjer je traktor prevrnilo. Vozilo je pod seboj pokopalo 54-letnega voznika s Tinjske Gore, ki je med prevozom v bolnišnico zaradi hudih poškodb umrl.
VIR: Elizabeta Zorman, Večer
PREŽAGANA MAJSKA DREVESA
Na prvomajski praznični dan so se Bistričani zbrali na Pohorju. Pri Treh kraljih so svobodni sindikati, Skei in Rekreacijsko-turistični center Trije kralji organizirali tradicionalno prvomajsko srečanje. Udeležilo se ga je več sto ljudi. Pozdravila jih je županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Na predvečer praznovanja so v večini večjih krajev bistriške občine postavili majska drevesa, trem ali štirim vasem pa to ni uspelo, kajti nepridipravi so mlaje prežagali. Ljudje pravijo, da bržkone zaradi objestnosti in ne zaradi političnih nasprotovanj.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SLOVENSKI BISTRICI – PET
Srebrni znak Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sindikata Slovenska Bistrica za leto 1990 so dobili Vekoslava Gojkovič iz sindikata Železniške postaje Pragersko, Marija Koščak iz Sindikata Impol, podružnica PE Stiskalnica, Jože Dolenc iz Sindikata Impol, podružnica PE Montal, Bojan Frank iz sindikata Tovarne olja in Marijana Šela iz sindikata Doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah.
VIR: Večer
NA BOČU PREŠERNO RAZPOLOŽENJE
Skorajda vse poti na Boč — tiste z rogaške, šmarske in poljčanske smeri — so bile za prvi maj polne ljudi. Na Boču je bilo namreč ob prazniku dela tradicionalno delavsko srečanje občin Slovenska Bistrica in Šmarja pri Jelšah. K planinskemu domu so prišli tudi prebivalci iz Pregrade in Varaždina. Na planoti za domom se je zbralo blizu tri tisoč ljudi (na posnetku Zdenka Kodriča); peli in igrali so jim godbeniki iz Rogaške Slatine, pevci iz Šmarja in plesali folklorni plesalci. Zbranim je govoril Ivan Kramer, predsednik medobčinskega sveta ZSS celjske regije, in v svojem govoru poudaril pomen praznika dela in dejal, da je treba v moč delavcev verjeti in da se še ni omajalo zaupanje v samoupravljanje. Pozneje je Ivan Kramer simbolično prižgal kres, ki je k prešernemu razpoloženju na Boču dodal še poseben čar.
Po slavnostnem delu prvomajske prireditve se je pri planinskem domu začelo tovariško srečanje — pesem planincev in vseh zborovalcev na Boču se je na tej priljubljeni planinski postojanki razlegala še pozno v noč.
VIR in FOTO: (zk), Večer
SAMOSTOJNO LONČARSKO OBRT ZAČNE JOŽE KOZELJ
Jože Kozelj se je rodil 16. februarja 1921 v Leskovcu v občini Videm. Lončarstva se je učil pri lončarju Andreju Hernji na Ptuju, lončarski izpit je opravil pred komisijo, in sicer iz matematike, teorije o lončarstvu in politični razgledanosti ter prakse v delavnici. Po nekajletni praksi je opravil še mojstrski izpit, kar mu je omogočalo, da je lahko začel s samostojno obrtjo. 1. maja 1949 je v Račah začel samostojno lončarsko obrt, o čemer je pričal tudi njegov prvi izvesek z napisom: »Lončarstvo, keramika Jože Kozelj. 1. 5. 1949,« ki ga je v svoji delavnici hranil vse do svoje smrti.
VIR: biografski-sb.si
PRVOMAJSKI SPREVOD
Za proslavo 1. maja 1941 je šel sprevod s Pragerskega na Spodnjo Polskavo. Na proslavi je govoril novi župan, ostareli upokojeni avstro-ogrski orožnik Jakob Potočnik. Ker je bil Potočnik s Pragerskega, so Nemci sedež občine prenesli tja in občino Spodnja Polskava proti koncu leta 1941 preimenovali v občino Pragersko.
VIR: Mirko Munda: Sp. Polskava in njena stoletja, str. 288-289
NAKAZOVALI BODO KVAS
»Od 1. majnika 1919 naprej se bo nakazoval kvas v mariborskem okraju trgovinam, ki so spodaj naštete. Vsaka trgovina dobi gotovo tedensko množino, ki je označena v kilogramih v oklepaju. Druge trgovine ne dobijo več kvasa. Pritožbe radi nepravilnega razdeljevanja ali radi premajhne množine naj se dopošljejo okrajnemu glavarstvu. Cena kvasu je 13 kron za trgovce pri tovarni, 16 kron za nadrobno prodajo. Seznam trgovin: /…/ 38. Tišler – filijalka, Pragersko (15). 39. Sicherl Engelbert, Sp. Polskava (5) /…/,« je poročal Mariborski delavec.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 100-101
USTANOVLJENO PGD SPODNJA POLSKAVA
Na pobudo grofa Julija Attemsa, lastnika pragerske graščine, so se 6. januarja 1887 sestali v gostilni pri Karolu Hrastniku vaški veljaki in grof ter sklenili ustanoviti Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Polskava. Po dobrem mesecu so dali pravila novega društva v presojo občinskim možem, ki so že naslednji dan, 28. februarja 1887, dovolili ustanovitev društva. Naslednji korak je bila potrditev statuta. Cesarsko-kraljevi namestnik je to storil sredi marca in društvo je bilo uradno ustanovljeno 1. maja 1887. Ustanovitelji društva so bili grof Julij Attems, Matevž Pogorevc, Anton Sicherl, Jakob Glaser, Ernest Tribnik, Simon Hrastnik, Jožef Samastur in Štefan Rudolf. Kmalu po ustanovitvi se je v društvo včlanilo še 36 članov, in sicer Ivan Muršec, Mihael Ceder, Georg Hlapčič, Franc Žagar, Karel Počivaušek, Jakob Pahič, Anton Stergar, Vincenc Hrastnik, Štefan Sabotič, Franc Wergles, Franc Hrastnik, Vincenc Golob, Ivan Hrastnik, Simon Frangež, Luka Kancler, Anton Mahorko, Anton Wagner, Ignac Wagner, Anton Godec, Alojz Puhfink, Franc Štumpf, Ivan Žagar, Ivan Hameršek, Anton Papež, Štefan Pernat, Jakob Čelan, Franc Kraut, Alojz Sagadin, Jožef Kotnik, Martin Čelofiga, Bartolomej Kovačič, Anton Samastur, Jožef Pučnik, Ivan Amon in Anton Sagadin. Do druge svetovne vojne so bili načelniki društva grof Julij Attems (do konca leta 1888), Matevž Pogorevc (do konca leta 1889), Anton Wagner (do konca leta 1890), Matevž Pogorevc (do konca leta 1895), Franc Žagar (do konca leta 1899), Engelbert Sicherl (do konca leta 1904), Franc Žagar (do konca leta 1907), Jožef Pučnik (do konca leta 1911), Franc Kancler (do konca leta 1912), Ivan Pučnik (ni podatka) in Ivan Samastur (od leta 1919 do 1945 in nato še do leta 1947).
VIR: Mirko Munda: Sp. Polskava in njena stoletja, str. 123-124
FOTO: Gasilski dom leta 1921, kmalu po dograditvi (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica)
Rodil se je ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi JANEZ JURIJ TABERNIK
Janez Jurij Tabernik se je rodil 12. marca 1729 v Slovenski Bistrici očetu Martinu Boštjanu, učitelju in materi Heleni.
Janez Jurij se je izšolal za učitelja. Ustanovil je šolo v Hočah, kasneje pa tudi na Spodnji Polskavi. Službena pot ga je za nekaj časa peljala tudi v Svečino.
Znan je podatek, da je bil leta 1789 bistriški cerkovnik.
Že pred 26. majem 1806 je odšel v mestni špital, kjer je ostal vse do svoje smrti.
Janez Jurij Tabernik je umrl 1. maja 1813.
VIR: biografski-sb.si
