12. maj

O poginu rib v potoku Bistrica v Slovenski Bistrici ulica še vedno govori. Ugibanj je veliko, strokovnega odgovora, zakaj sta potoka Bistrica in Ložnica naplavila nad 2000 rib, še ni. In ga bržkone tudi ne bo. Strokovnjaki iz ptujskega vodnega gospodarstva, ki mu je treba prijaviti onesnaženje rek in potokov, namreč menijo, da so bili o katastrofi obveščeni prepozno.
Ribe niso poginile zaradi naravnih razmer
Dokaj ravnodušna je bila tudi reakcija inšpekcijskih služb. Kot je znano, so ribiči Ribiške družine Slovenska Bistrica poginjene ribe opazili prejšnji torek zjutraj, vodno gospodarstvo pa so seznanili šele čez nekaj ur oziroma naslednji dan. Medtem je snov, ki je morila ribe, splavala v reko Dravinjo, morda se v Bistrici in Ložnici tako razredčila, da ni bilo mogoče ugotoviti strupenih snovi. Ptujsko vodno gospodarstvo je nesporno ugotovilo, da ribe niso poginile zaradi naravnih razmer, kar pomeni, da se niso zadušile zaradi pomanjkanja kisika v vodi.
Ribiči in naravovarstveniki so prepričani, da je potok Bistrica, ki teče skoz mestno jedro in se izliva v Ložnico, ta pa v Dravinjo, spet podoben mrtvi mlakuži. Trideset let so potrebovali, da so potok rešili iz krempljev onesnaževanja. Velika zasluga za to gre ribičem, prebivalcem Slovenske Bistrice, Komunali in ne nazadnje tudi družbi Impol, ki je namestila čistilne naprave. Na drugi strani pa so v industrijski coni Impol – tu obratuje skoraj 30 zasebnih firm – še obrati, ki pri čiščenju odpadne vode ne sledijo velikemu vzorniku. V potoku niso poginile le ribe in raki, ribiči so opazili, da so poginile pijavke in druge vodne živali, da o mikroorganizmih niti ne govorimo.
Stroški analiz do nekaj tisoč evrov
Čeprav gre v Slovenski Bistrici za veliko onesnaženje potoka, v mestu minule dni ni bilo čutiti alarmantnega stanja. Komunalno podjetje je nemočno, občinska uprava pa se je na svoji spletni strani raje posvetila nedavni sečnji kostanjevega drevoreda v Kolodvorski ulici kot pa poginu v potoku. Inšpektorji, ribiči in okoljevarstveniki iz društva Vintgar bi morali biti ob nedavni katastrofi veliko bolj energični in glasni, če že ne agresivni. Skozi mesto je namreč nekaj časa tekla zastrupljena voda, in če ne drugega, bi ob potoku nujno morale stati opozorilne table, ribiči čuvaji in pripadniki civilne zaščite pa ljudi opozarjati na nevarnost. Ob potoku je osnovna šola s 500 otroki, tam je tudi osrednji bistriški vrtec, da bližnjega grajskega parka in stanovanjskih hiš niti ne omenjamo. In ko so nekateri prebivalci minulo sredo le nekoliko povzdignili svoj glas, so naleteli na mlačen odziv tistih, ki so odgovorni za opozarjanje na katastrofo: zavrnili so jih z blagim nasmeškom in besedami, saj ni tako hudo.
Mirjana Fesel iz ptujskega vodnega gospodarstva, ki je po zakonu o vodah pristojno za spremljanje nenadnega onesnaženja voda in za izvajanje ukrepov v času povečane ogroženosti in naravnih nesreč, je včeraj povedala: “Obvestilo o poginu rib smo prejeli od Regijskega centra za obveščanje v torek, 5. maja, ta od OKC ob 11.01, ta pa od RD Slovenska Bistrica okrog 9. ure. Domnevni val onesnaženja smo zasledili šele pri naselju Pretrež, in sicer smo ga evidentirali med približno 13.30 in 14. uro, to pomeni pet ali šest kilometrov nizvodno od domnevnega izpusta onesnaženja v reko Bistrico, ki naj bi bil domnevno na območju industrijskega kompleksa Impol. Vsak izpust čezmerno obremenjenih odpadnih vod ali onesnaženja, ki lahko čezmerno obremeni kakovost površinske vode, kot tudi že nastale posledice je treba takoj prijaviti na klicno številko 112. Samo ob zadostno hitri prijavi obstaja realna možnost, da se ugotovi povzročitelj onesnaženja. V primeru onesnaženja vodotoka Bistrice ocenjujemo, da je šlo za vizualno spremenjen izpust, saj je bil val onesnaženja v naselju Pretrež v Ložnici še vedno rahlo sivo motne barve. Do izpusta je po naši oceni prišlo že pred 8. uro zjutraj, predstavnik RD Slovenska Bistrica pa nam je potrdil, da so poginule ribe opazili že okoli 7. ure zjutraj. Vzorec vode, ki smo ga odvzeli v reki Ložnici v Pretrežu, je bil zelo razredčen in za nadaljnjo preiskavo ugotavljanja prisotnosti nevarnih snovi neprimeren. Opremljeni smo z opremo za terenske meritve, s katerimi pa ugotavljamo, ali gre za poslabšanje stanja v vodnem okolju zaradi izrednih naravnih razmer (pomanjkanje kisika zaradi visokih temperatur, suše, nizkih vodostajev, evtrofičnih procesov). Stroški raziskovanja so odvisni od nabora parametrov, znašajo nekaj sto pa tudi do nekaj tisoč evrov, če ni možno določiti domnevnega vira onesnaženja. Stroške analize plača tisti, ki je v danem trenutku njen naročnik, v nadaljevanju pa bi moral stroške kriti onesnaževalec oz. povzročitelj, če je seveda ugotovljen. Stroške delovanja naše službe, tudi če je treba izvesti monitoring, plača Agencija RS za okolje, s katero imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo.”
Bistriška županja o poginu rib
Bolj po naključju kot namenoma je včeraj o poginu rib v potoku Bistrica govorila županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Na tiskovni konferenci, ki jo sklicuje pred zasedanjem občinskega sveta, je povedala, da je bila o dogodku obveščena, in ko je seznanila komunalno podjetje, se je njena aktivnost končala. Dodala je še, da je pričakovala večji angažma inšpekcijskih služb. OKC o onesnaženi vodi ni obvestil bistriške CZ, je še dodala županja in rekla, da je zadnji dogodek opozoril na neusklajeno delovanje državnih in lokalnih služb.

VIR: Zdenko Kodrič, večer
FOTO: Bistriški ribiči so iz potoka Bistrica minuli teden pobrali nad 2000 rib. Viktor Rogina je bil med prvimi, ki so našli poginule postrvi potočnice (Zdenko Kodrič)