16. maj
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.
16. maj
MEDNARODNI DAN SVETLOBE
16. maja na mednarodni dan svetlobe se spomnimo, da ima svetloba ključno vlogo v našem življenju.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leta 2017 izbrala 16. maj za mednarodni dan svetlobe. Na ta dan se s številnimi dogodki posveča pozornost vlogi, ki jo ima svetloba v znanosti, medicini, komunikaciji, energiji, pa tudi v kulturi, umetnosti, izobraževanju in trajnostnem razvoju. Datum je bil izbran v spomin na delo fizika Theodorja Maimana, ki mu je 16. maja 1960 uspelo ustvariti prvi laserski žarek.
KAJ VEŠ O PROMETU 2018
16. maja 2018 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Slovenska Bistrica v sodelovanju z Osnovno šolo Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Združenjem šoferjev in avtomehanikov Slovenska Bi- strica, Policijsko postajo Slovenska Bistrica in občinskim redarstvom organiziral medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu 2018. Tekmovanje je potekalo na podružnični osnovni šoli na Zgornji Polskavi in se ga je
udeležilo 48 učencev iz devetih osnovnih šol iz občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. Tekmovalci so morali opraviti teoretični del, kjer se je preverjalo znanje cestnoprometnih predpisov, sledila je vožnja s kolesom po prometnih površinah in potem še spretnostna vožnja na posebej pripravljenem poligonu. Najbolje se je na tekmovanju odrezal učenec iz Osnovne šole Partizanska bolnišnica Jesen Tinje, Jakob Tramšek. Zmagovalec je za nagrado prejel kolo in kolesarsko čelado ter uvrstitev na državno tekmovanje, ki je potekalo 26. maja 2018 v Ljubljani.
VIR: Oddelek za družbene dejavnosti, Informator
V SLOVENSKI BISTRICI 1. ROKODELSKI PRAZNIK IN RAZSTAVA KERAMIKE
Občina Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Center domače in umetnostne obrti ter Rokodelska zadruga so v soboto, 16. maja 2015, v Bistriškem gradu izvedli 1. Rokodelski praznik.
Prireditev so popestrili s 3. Mednarodnim trienalom keramike. Center domače in umetnostne obrti praznuje letos 12. rojstni dan, pobudnica za njegovo ustanovitev je bila Ljubica Zgonec Zorko, ki center vodi še danes. V vseh letih delovanja so izvedli številne delavnice, na katerih so udeleženci spoznavali skrivnosti gline, ustanovili pa so tudi slikarsko sekcijo. V delavnicah in na razstavah je sodelovalo tudi veliko otrok, predstavili pa so se tudi odrasli člani in članice. Lani so v Centru ustanovili Rokodelsko zadrugo, v katero želijo povezati ljudi, ki imajo veliko rokodelskih veščin in bi lahko svoje znanje posredovali tudi mlajšim generacijam.
Rokodelstvo je bilo v zadnjih desetletjih potisnjeno na stranski tir, zato so se rokodelci združili v Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Rokodelski praznik je morda v marsikaterem obiskovalcu porodil idejo, da bi tudi sam postal rokodelec. Na njem so se namreč predstavili številni slovenski rokodelci.
Konzorcij rokodelskih centrov in slovenjebistriška Rokodelska zadruga bosta lahko nudila tudi idejo za samozaposlitev v socialnem podjetništvu.
Center je gostil in organiziral tudi Bienale otroške keramike in odprl 3. Mednarodni trienale z naslovom Od tradicionalne do sodobne keramike.
Mednarodni trienale keramike, na katerem so sodelovali tudi ustvarjalci Centra domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica, pa je še dokaz več, da je glina, kot osnovna tvarina naših prednikov, iz katere so izdelovali uporabne in dekorativne predmete, vedno bolj aktualna, ravno tako pa tudi lončarstvo in keramičarstvo. Glina je bila tudi na pričujoči razstavi snov, ki je navdihnila tako domače in tuje umetnike, ki so obiskovalcu pričarali izdelke z dušo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
17. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE
V soboto, 16. maja 2015, je v športni dvorani v Slovenski Bistrici po- tekala 17. revija invalidskih pevskih zborov. Organizacijo revije je prevzelo Društvo invalidov Črešnjevec, ki letos praznuje dve desetletji delovanja, prireditev pa je tudi del projekta Občina po meri človeka. Revija je potekala v času, ko v Sloveniji obeležujemo teden ljubiteljske kulture. Dvajset pevskih zborov se je pripeljalo v Slovensko Bistrico iz različnih krajev Slovenije, njihov program je zajemal slovenske narodne in ponarodele viže. Okrog 800 grl se je združilo tudi v skupnem nastopu. Prireditev so finančno podprli Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, Občina Slovenska Bistrica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
VIR: A. M., Informator
FOTO: Edvard Grobler, Studio Bistrica
KUHARSKA DELAVNICA: ŠTRUKLJI »MOJE« BABICE
V okviru kuharskega projekta Človek je, kar jé, je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica v petek, 16. maja, ob 16. pripravil kuharsko delavnico Štruklji »moje« babice.
Štruklji so prav gotovo ena najbolj značilnih starih slovenskih jedi, saj jih v različnih izvedbah poznajo v vseh slovenskih pokrajinah in gastronomskih regijah. Pripravljali bomo od skutinih, ajdovih z orehi, do manj znanih štrukljev »moje« babice – štajerski štruklji v juhi.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Štajerski štruklji v juhi; fotografija je simbolična (Grajski stolpec)
“NI AVTORJEV, KI BI PISALI IZ ŽELODCA”
V nedeljo, 16. maja 2004, zvečer je v Slovenski Bistrici mariborska založba Litera pod okriljem Festivala ljubezni predstavila roman Janje Rakuš
Janja Rakuš je študirala gledališko režijo v Ljubljani in Beogradu, ukvarja se s perfomativno umetnostjo, nazadnje je s svojim projektom How would you like to die? /2nd phase result/ sodelovala na Performi 2003. Zdaj čaka na izid svojega proznega prvenca, na roman z naslovom Električna zadrga. V nedeljo zvečer ga bo v Slovenski Bistrici na Festivalu ljubezni predstavila mariborska založba Litera. Predstavitev v bistriškem parku pri knjižnici ni naključna, Janja Rakuš je namreč Bistričanka. Spremno besedo v romanu je napisal dr. Janez Strehovec, ki meni, da je roman postkiberpankovsko besedilo, svet brez ciljev projektov in poslanstva.
– O čem pripoveduje roman?
“Roman ima več pripovednih ravni: ljubezensko zgodbo, pop kulturo, kritiko družbenega sistema in evolucijsko vizijo. O tem pripoveduje.”
– Kdo je protagonist v romanu?
“Glavna sta dva: fant in dekle, ki vstopata v odraslo dobo, večino časa preživita na rejverskih zabavah in eksperimentirata z drogami. V romanu nastopa še nekaj arhetipskih oseb, ki zgodbo zapletajo in razpletajo. Prostor dogajanja je osredotočen na dokaj konkretno okolje: Balkan, Amsterdam, Maribor, Slovenska Bistrica, Koper.”
– Vsebina je aktualna, tako rekoč od danes na jutri. Za kakšen slog pisanja ste se odločili?
“Uporabila sem tehniko, ki jo uporabljajo diskdžokeji pri ustvarjanju glasbe. Gre za sempling, remiks, kopiraj-prilepi, kolaž itd. Glasbo sem poskusila pretočiti v besedo. To sicer ni možno, literarni eksperiment pa mogoče to prenese, vsaj v nekaterih delih romana, preostali deli so napisani klasično.”
– Kaj pa jezik v romanu?
“Nisem postavila stroge meje med ‘visoko in nizko’ umetnostjo jezika. Tudi tu gre za remiks. Uporabila sem sleng (knjižnega), gesla, anglizme in srbizme. Jezik je posledica moje percepcije in hipersaturiranega okolja.”
– Kdo bo bralec vašega proznega prvenca?
“Ne vem.”
– Kakšna je slovenska literarna scena? To vprašanje je zanimivo zato, ker ste pravkar stopili na literarno prizorišče.
“Stvari se počasi odpirajo. Na tej sceni je čutiti nekaj literarne vitalnosti. Mladih avtorjev je odločno premalo. Prav tako tudi ni avtorjev, ki bi pisali iz želodca. Ni avtorjev, ki bi se uprli diktatu komorne estetike. Primanjkuje kritičnih misli o literaturi. Pa ne tiste, ki bi bila kar tako proti, ampak ni tistih ljudi, ki bi želeli ustvariti paralelni svet na konstruktiven način. Sedanji položaj je posledica izobraževalnega sistema, ki kritično misel načrtno preprečuje. Privolili smo v mentalni konformizem in to je za mlade najhujše v življenju. Mogoče moj roman govori prav o tem.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SLABŠI ČASI ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Z letošnjim šolskim letom so dokaj zadovoljni, bojijo pa se, da bo zanimanje za izobraževanje odraslih v prihodnje upadlo
Pri Delavski univerzi Slovenska Bistrica je letos obiskovalo razne tečaje prek dva tisoč ljudi. Največ slušateljev je bilo v šoli za starše, na predavanjih o vzgoji in preventivi v cestnem prometu in na predavanjih v osnovnih organizacijah ZK in ZS. Pri izobraževanjih je sodelovalo 80 zunanjih sodelavcev.
V Slovenski Bistrici obiskujeta v tem šolskem letu osnoivno šolo za odrasle dve skupini po 16 slušateljev, jeseni pa bo, kot kaže, osnovna šola za odrasle tudi v Oplotnici. Teh slušateljev je iz leta v leto manj, saj ima v današnjem času skoraj vsak mlad človek končano osemletko.
“Sicer pa zanimanje odraslih za večino izobraževalnih oblik upada,” pravi direktorica bistriške Delavske univerze Vida Lipoglav, “čeprav bi se moral v sedanjem času človek stalno izobraževati. Mnogi si zelo težko plačajo tečaj, pa tudi v delovnih organizacijah dvakrat premislijo, preden komu plačajo tečaj. Morda tudi družbena klima tačas ni naklonjena izobraževanju odraslih.”
VIR: Janko Štruc, Večer
MLADI NA DELOVNIH AKCIJAH
Mladi iz bistriške občine bodo letos sodelovali na dveh republiških in več lokalnih delovnih akcijah. Brigada Pohorski bataljon bo odšla na delovno akcijo Slovenske gorice ’80. Na trasi bo od 22.junija do 12.julija delalo okrog 40 mladih iz občine Slovenska Bistrica. V juliju in avgustu bodo v občini organizirali več lokalnih delovnih akcij. Mladi bodo urejali zlasti okolje in sodelovali pri raznih komunalnih delih v krajih, kjer bivajo. V akcijah bo sodelovalo okrog 200 mladih. Avgusta pa bo pet brigadirjev odšlo na delovno akcijo v Suho krajino.
VIR: V. H., Večer
PREDSEDNIK IN POLENA
Diplomirani politolog iz Slov. Bistrice Alojz Kores si je zlomil nogo prav v času, ko so ga izvolili za novega predsednika občinske skupščine Slov. Bistrica. Nekateri hudomušni Bistričani so v šali pripovedovali, da si je novi predsednik zlomil nogo zato, ker so mu že pričeli metati polena pod noge.
Ni znano, kako je na takšne razlage reagiral Alojz Kores. Najbrž se jim je od srca nasmejal. Prepričani pa smo, da bi sleherno poleno, ki bi mu ga utegnili vreči pod noge, takoj pobral in odnesel v termonuklearno Šoštanj. Kot bistrškemu županu in enemu od vodilnih delavcev v Impolu, mu po združitvi Impola s TGA Boris Kidrič, Kidričevo, v sestavljeno OZD Združena aluminijska industrija Slovenije namreč nikakor ni vseeno, kako bodo velikana v Kidričevem oskrbovali z električno energijo.
VIR: S. N., Večer
Rodil se je častnik in udeleženec NOB ALOJZ VINDIŠ – DUNDA
Alojz Vindiš, s partizanskim imenom Dunda, se je rodil 16. maja 1926 na Pragerskem očetu Rudolfu, železničarskemu delavcu, invalidu brez ene roke, ki se je leta 1940 utopil, in materi Geri. Imel je brata Karla in sestro Silvo.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na tehniško šolo v Mariboru, a jo je pustil, ker se mu je upiral pouk v nemškem jeziku in se je šel raje učit za avtomehanika.
Kot domoljubno vzgojen fant je težko gledal ponemčevanje in nevarnost, da nacisti Slovence uničijo, zato je med partizane na Pohorje odšel že poleti 1943 kot 17-letnik in je bil prvi partizan ali vsaj med prvimi s Pragerskega. Da bi zavaroval starše ter brata in sestro (Nemci so se namreč družinam partizanov maščevali tako, da so jih pošiljali v koncentracijska taborišča), naj bi po pripovedovanju prič pred odhodom na Pohorje odložil na bregu Drave pri Mariboru svojo obleko, kar naj bi nakazovalo, da se je med kopanjem v reki utopil.
V bojih se je izkazal kot hraber partizan in tovariši so ga zelo cenili. Ker je bil pripravljen sodelovati v vsaki akciji, ki jo je organizirala njegova enota, si je pridobil tolikšno zaupanje soborcev in ugled med njimi, da je že po letu dni postal pomočnik komisarja brigade Miloša Zidanška – Pohorske brigade; proti koncu vojne je opravljal dolžnost pomočnika komisarja Šlandrove brigade. Bil je med najmlajšimi partizanskimi poveljniki na Štajerskem.
V partizanih je srečal svojo bodočo ženo Vero, rojeno Igričnik iz Hrastnika, s partizanskim imenom Slavka, borko Šlandrove brigade. Poročila sta se leta 1947. V zakonu sta se jima rodila dva sina.
Uniformo je slekel šele po dobrem desetletju, leta 1954. Po osvoboditvi je namreč moral kot pripadnik 14. divizije z njo oditi v Vršac (Srbija), od tam pa so ga premestili najprej v Osijek (Hrvaška) in nato v Beograd (Srbija), po tem v Zagreb (Hrvaška) in nazadnje v Mursko Soboto, kjer je približno dve leti poveljeval enotam, ki so varovale mejo v Prekmurju.
Alojz Vindiš je bil eden tistih domoljubov, ki so vse svoje življenje posvetili tovarištvu in solidarnosti. S tovariškim odnosom do soborcev je poskrbel, da je njegova partizanska enota živela tudi po vojni. Leta 1953 so po njegovi zaslugi ustanovili Skupnost borcev XI. slovenske narodnoosvobodilne uradne brigade (SNOUB) Miloša Zidanška – Pohorske brigade.
Kot dolgoletni predsednik odbora je odločilno pripomogel, da sta o njegovi prvi partizanski enoti izšli dve knjigi – monografija Mirka Fajdige Zidanškova brigada, Ljubljana, 1975 in knjiga Mirka Fajdige Pohorski partizani 1943, Ljubljana, 1985.
Da bi tudi mladi ohranjali in razvijali vrednote narodnoosvobodilnega boja, je bil leta 1959 ustanovljen rod tabornikov XI. SNOUB Miloša Zidanška, ki je tudi z njegovo pomočjo dobil čez nekaj let svoj prostor v Gornjem Gradu.
Alojz Vindiš − Dunda je umrl 3. marca 2010 v Mariboru, pokopan je na Spodnji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je pravnik in minister IVAN ŽOLGER
Prof. Ivan Žolger se je rodil 22. oktobra 1867 na Devini pri Slovenski Bistrci.
Študiral je pravo v Parizu (Francija) in Gradcu (Avstrija), kjer je od leta 1902 delal tudi v predsedstvu vlade. Leta 1915 je ustanovil ustavnopravni oddelek in bil tudi njegov predstojnik. Leta 1917 je postal minister brez listnice, z nalogo pripraviti ustavno reformo monarhije, a je čez leto dni odstopil. Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) ga je maja 1918 kot Slovenca na najvišjem položaju v Avstrijski državi predlagala za predsednika Narodne vlade. Novembra 1918 je bil pripravljen sprejeti nalogo in Narodna vlada ga je postavila za predsednika upravne komisije v oddelku za notranje zadeve. Po predlogu komisije je izdelal Načrt začasne uprave in ustave za Slovenijo.
Med letoma 1919‒20 je bil glavni zastopnik Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) na prvi skupščini Društva narodov v Ženevi (Švica). Obravnaval je vprašanja, s katerimi se je ukvarjal v državni upravi, med drugim je obdelal tudi avstrijsko-ogrske poravnave.
Diplomatsko udejstvovanje in profesura sta Žolgerju prinesla članstvo pri Stalnem meddržavnem razsodišču v Haagu (Nizozemska).
Na podlagi opravljenega dela, je leta 1918 dobil naziv rednega profesorja na Dunajski univerzi (Avstrija), podeljen pa mu je bil tudi plemiški naziv. V Slovenski Bistrici so po njem poimenovali ulico.
Ivan Žolger je umrl 16. maja 1925 v zdravilišču Lassnitzhöhe pri Nestelbachu na avstrijskem Štajerskem, pokopan je na Dunaju (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
DRAŽBA PRAVIC DO LOVA
Država je od 16. do 19. maja 1922 organizirala v Slovenski Bistrici dražbo pravic do lova na obsežnem območju od Makol, Vrhloge, Poljčan in Cigonce do Smrečnega na Pohorju. Med zakupniki sta bila tudi spodnjepolskavski premožnež Karel Hrastnik, ki so mu odmerili letno zakupnino 3.800 kron, in pragerski graščak Pavel Glančnik, ki je moral za svoje lovišče odšteti kar 10.000 kron letne zakupnine.
VIR: Tabor
SLOVENSKA ZMAGA
Dobili smo brzojavno poročilo, da je v Črešnjevcu na Štajerskem pri Slovenski Bistrici zmagala slovenska stranka proti nemškutarskemu liberalcu Kresniku v vseh treh razredih. S tem je tamošnje ljudstvo dalo zaslužrni odgovor na mnogoletno podlo rovarjenje in psovanje nesrečnega »Štajerca«. Čestitamo vrlim volivcem!
VIR: Slovenec
