17. maj
Danes goduje JOŠT
Ime Jošt izhaja verjetno iz nemškega imena Jobst oziroma Jost, le to pa je skrajšano iz latinskega imena Jodocus, katerega razlagajo iz grške besede ιoδoκoς (iodokos) v pomenu »puščice hraneč, poln puščic«. Nekateri raziskovalci pa ime izpeljujejo iz keltskega Jodocus v pomenu »bojevnik« . Najverjetneje pa ime Jošt izhaja iz latinskega imena Just (lat. Justus) z nekdanjim pomenom »pravični«.
Ženska različica imena: Jošta.
17. maj
SVETOVNI DAN TELEKOMUNIKACIJ IN INFORMACIJSKE DRUŽBE
Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe obeležujemo od leta 1969 kot spomin na podpis prve mednarodne telegrafske konvencije in ustanovitve Mednarodne telegrafske zveze (International Telegraph Union, ITU) 17. maja 1865.
Namen obeležitve svetovnega dneva je opozoriti na možnosti, ki jih informacijsko-komunikacijske tehnologije, med njimi tudi internet, lahko doprinesejo k razvoju gospodarstva in družbe.
DOŽIVETJA MED POHORJEM IN BOČEM
Na podhorski vinski turistični cesti bodo postavili signalizacijo
Občina Slovenska Bistrica je skupaj z občinami partnericami pridobila evropski denar za projekt Doživetja pod Pohorjem in Bočem. V okviru LAS Dobro za nas 2014- 2020 bodo občine Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane in še z nekaterimi partnerji med drugim oblikovale skupni integralni turistični proizvod, ki bo povezoval območje vseh treh občin. To območje ima velik naravni in kulturnozgodovinski potencial za razvoj turizma in turistične ponudbe. Nameravajo namreč razviti skupnl turistični proizvod z aktivnim sodelovanjem ključnih udeležencev v lokalnem okolju ter morebiti v širši destinaciji.
V izvajanje prireditev in trženje novega turističnega programa bodo vključili lokalne turistične ponudnike, turistična in kulturno-umetniška društva ter druge, velik poudarek bo tudi na poučno-zabavnih aktivnostih za najmlajše in prenosu tradicionalnih znanj naslednjim generacijam. Pri izvedbi projekta bodo poleg treh občin sodelovali še Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica in Center domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica. Kot pojasnjujejo na oddelku za gospodarstvo Občine Slovenska Bistrica, imajo na svojem območju izjemno kakovostno lokalno hrano, ki si zasluži zaupanje potrošnikov, razvito vinogradništvo s številnimi vinskimi kletmi in vrhunskimi vinogradniki, uspešna podjetja in posameznike kot posledico dolgoletne tradicije obrtništva in rokodelstva v teh krajih, veliko pozornosti pa namenjajo tudi ohranjanju in varovanju kulturne in naravne dediščine. Poleg bogate tradicije je njihova prednost izjemna geostrateška lega.
V okviru projekta Doživetja med Pohorjem in Bočem želijo izkoristiti naravne in kulturne potenciale podeželskih območij in postati privlačna turistična destinacija. Posebnost projekta bo tudi skupna živinorejska razstava, ki bo povezala vse občine na območju LAS Dobro za nas in širše, s čimer bodo pripomogli k promociji lokalno pridelane hrane in povezanosti pridelovalcev s potrošniki. V okviru tega razpisa je RIC Slovenska Bistrica pridobil tudi 26.636 evrov za projekt Promocijsko– degustacijski prostor – VTC 17 s postavitvijo turistične in druge obvestilne signalizacije na podpohorski vinski turistični cesti. Vodilni partner in prijavitelj projekta, ki ga bodo zaključili do konca maja 2019, je Občina Rače – Fram.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Tudi s Podobami bistriških domačij ohranjajo tradicijo rokodelstva (Tomaž Ajd)
V SLOVENSKI BISTRICI NOVA GRAJSKA TRŽNICA IN CUKER KUHNA
Slovenska Bistrica je bogatejša za novo pridobitev, ki je razveselila tako njene prebivalce kot tudi lokalne ponudnike. Svoje izdelke in pridelke bodo namreč odslej lahko tržili tudi v svojem domačem okolju.
Gre za grajsko tržnico, ki je 17. maja 2014 odprla vrata na dvorišču Bistriškega gradu, na njej pa lahko najdete sezonsko ponudbo z okoliških kmetij, cvetje, sezonsko sadje, vrtnine in izdelke domače obrti.
Prav tako boste lahko pokušali in kupili domači med. Grajska tržnica je odprta vsako soboto med 8. in 12. uro, njen slogan je lokalno in domače.
Na grajskem dvorišču je odprta tudi Cuker kuhna, lokalček, v kateri so na voljo slaščice, sladoled, kava in drugi napitki. Odprta je vsak dan, ponuja pa tudi hladno zavetje pred prihajajočimi vročimi dnevi pod staro grajsko lipo.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
NA POTI MARTINA TOURSKEGA S POHORSKIMI JEDMI
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica sodeluje v projektu Via Savaria, ki povezuje Martinova središča na evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega. Bistričani so v okviru omenjenega projekta odkrivali pozabljene jedi z lokalnega območja. Zavzeli so se, da bodo predstavili pohorske jedi. Ponovno obujene okuse Pohorja so predstavili v idiličnem okolju domačije Boček na Pohorju.
Projekt delno financira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj. Via Savaria je pomembna zato, ker zagotavlja trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, povečala naj bi celo gospodarsko rast v državah, po katerih je potoval sv. Martin, zmanjševala odseljevanje iz manj razvitih okolij in odkrila turistične zanimivosti, ki bodo pozitivno vplivale na človekov razvoj. Ena od pomembnih postojank te 400 km dolge poti, ki vodi iz Madžarske proti Nemčiji in Franciji, je tudi bistriški grad. Zavod za kulturo je zato v okviru tega projekta zbiral recepte skoraj pozabljenih jedi, ki so jih nekoč pripravljale gospodinje na Bistriškem in na Pohorju. V sodelovanju s Turističnim društvom Lipa Kebelj je zavod konec minulega tedna pripravil kulinarični dogodek v še edini ohranjeni kmečki hiši, na Bočkovi kmetiji v Kotu na Pohorju. Tam so še pred kratkim kuhali v danes že skoraj pozabljeni črni kuhinji. Ob izbranih jedeh, ki so jih pohorske gospodinje skuhale v črni kuhinji, so ponudili tudi posebno Zorjanovo vino, ki žlahtnost doseže v glinenih amforah. Direktorica Zavoda za kulturo Herta Žagar je povedala, da so prijetno, a naporno delo raziskovanja domačih okusov predstavili tudi čez mejo. Povezali so se z deželnim muzejem gradu Steinz, na katerem sodelujejo na veliki razstavi o evropskih jedeh.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
BREZ RAZPISA ZA DIREKTORJA UPRAVE
Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica, je na tiskovni konferenci povedala, da bo največ pozornosti namenila zasedanju občinskega sveta in točkam dnevnega reda. Opozorila je, da se v javnosti največ govori o negativnem mnenju računskega sodišča. To je namreč za leto 2003 občini izreklo dve mnenji: negativno in pozitivno. Ker je takrat še ni bilo na občini, težko komentira minule dogodke.
Županja – izvoljena je bila na nadomestnih volitvah 20. marca 2005, potem ko je nekdanji župan Ivan Žagar postal minister v vladi Janeza Janše – je še dodala, da so službe občinske uprave napisale odzivno poročilo, v katerem razlagajo, zakaj je občina kršila pravila financiranja. Negativno in pozitivno mnenje računskega sodišča se nanašata na nejasno financiranje Neuholdove hiše, v kateri bo mladinski center, na količnik plače direktorja občinske uprave in na financiranje lokalnih cest.
Irena Majcen je še povedala, da občina ne bo razpisala delovnega mesta direktorja občinske uprave, županja bo namreč direktorja oziroma direktorico poiskala v občinski upravi. Dejala je še, da se pripravlja na obisk krajevne skupnosti Pragersko, da bo občina konec junija 2005 objavila razpis za nakup sedmih hektarjev zemljišč v bistriški obrtni coni, da občina sofinancira gradnjo krožišča pri Molovi bencinski črpalki v Slovenski Bistrici v višini deset milijonov tolarjev in da se bo udeležila krvodajalske akcije, ki bo ta petek v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Irena Majcen (Wikipedija)
BO ZDRAVSTVENI DOM NA PRAGERSKEM DOBIL DVIGALO?
Danes vabijo na dobrodelni koncert
“Pripravljemo se tudi na referendum za samoprispevek, saj je v kraju treba urediti tudi pločnik, pešpot, javno razsvetljavo, čistilno napravo za kanalizacijo itd.,” pravi predsednik KS Pragersko Andrej Godec
V KS Pragersko-Gaj so se odločili, da bodo v tamkajšnjem zdravstvenem domu uredili dvigalo in dovoz do ambulante. Predsednik KS Andrej Godec je povedal, da zdravstveni dom obiskuje tudi devet invalidov na vozičkih, ki jim bodo s tem pomagali. Predvideno dvigalo bo stalo predvidoma tri milijone tolarjev. Denar bodo skušali zbrati s skupnimi močmi KS, občina in odbor za dvigalo pri KS. V ta namen so danes organizirali dobrodelni koncert, prostovoljne prispevke pa pobirajio tudi na posebnem žiro računu.
Če bo KS uspel referendum, na katerega se pripravljajo, bodo tudi iz tega naslova prispevali tretjino potrebnih sredstev za dvigalo.
VIR: Zlatka Rashid, Večer
FOTO: Strmo stopnišče, ki vodi v zdravstveni dom na Pragerske, je ovira za invalide in starejše (Slavko Podbrežnik)
NEZNANEC JE DANES ZGODAJ POPOLDNE OROPAL ZLATARNO SREDI SLOVENSKE BISTRICE
S solzivcem nad zlatarko
Mlajši moški je s solzivcem napadel lastnico zlatarne mirno in odnesel pladenj z nakitom. Policija prosi za pomoč.
Zlatarna na Partizanski cesti 14 v središču Slovenske Bistrice je bila včeraj zgodaj popoldne prizorišče roparskega napada. Neznanec, ki ni bil maskiran, je s solzivcem napadel lastnico zlatarne Miro Blažič in odnesel pladenj z zlatim nakitom. Vrednost ukradenega blaga še ocenjujejo.
Po skopih policijskih podatkih je neznanec, star od 20 do 30 let, visok 180 do 190 centimetrov, suhe postave, rahlo upognjen naprej, črnih kratko pristriženih las, počesanih na prečko, urejen, oblečen v hlače iz jeansa, temnejšo platneno jakno, pod katero nosi pulover z V-izrezom in svetlo srajco, nekaj minut pred 14. uro vstopil v zlatarno. Čeprav je bil bolj redkobeseden, je jasno. da govori slovensko. Miro Blažič je poškropil s solzivcem, zgrabil pladenj, na katerem je bil nakit, in ga stlačil pod jakno. Tako se mu mudilo, da ni pobral zapestnice, ki je padla na tla, temveč je pobegnil proti središču Slovenske Bistrice.
Prodajalka Jelka Lunežnik ki je bila včeraj zvečer še zmeraj šokirana, je povedala, da je bil ropar včeraj dopoldne v zlatarni vsaj trikrat in da si je prodajalno dodobra ogledal. Uprava za notranje zadeve v Mariboru prosi vse, ki bi o roparju, ki ni oborožen, karkoli vedeli, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali pokličejo telefonsko številko 92.
VIR: (vb), Večer
FOTO: Prodajalka Jelka Lunežnik: »Ropar si je zlatarno dopoldne dobro ogledal« (Janko Rath)
PRVIČ SKUPAJ
Danes se je v Slov. Bistrici konstituiral centralni delavski svet Združene aluminijske industrije Slovenije. Njegovi člani, ki zastopajo dvanajst TOZD in dve delovni skupnosti skupnih služb, so bili vanj izvoljeni zadnje dni minulega meseca. Za svojega predsednika so danes izbrali Ivana Lehnerja, ekonomista iz Impola.
Na svečani seji centralnega sveta sta o pomenu združitve obeh aluminijskih velikanov v sestavljeno OZD Združena aluminijska industrija Slovenije in nadaljnjem skupnem razvoju govorila direktor TGA Boris Kidrič Kidričevo, Milan Krajnik, dipl. oec. in tehnični direktor Impola Franjo Kakec, dipl. inž. Seje, ki je trajala dobro uro, so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Slov. Bistrica.
VIR: S. N., Večer
PRAGERSKEMU — BOLJŠE POTI!
Zadnje dni je začelo Olepševalno društvo Spod. Polskava – Pragersko kopati jarke. Na kolvozno pot, ki je bila do sedaj še v dobrem stanju so nametali zemlje in važe. Pot je posebno po deževnem vremenu za prevoz nesposobna. Zato bi bilo dobro, ako bi se ta zemlja, ki se izkoplje iz jarkov, odvažala drugam in se uporabila v druge svrhe.
VIR: Večernik
RAZSVETLITE ŽELEZNIČARSKE HIŠE!
Malone vsa vas Pragersko je električno razsvetljena, izjema so le železničarske hiše. Po njihovih stanovanjih gorijo petrolejske svetilke. Železničarske hiše, ki krasijo Pragersko bi bile res potrebne električne napeljave.
VIR: Večernik
OBNOVIJO GLAVNI OLTAR IN PRIŽNICO NA ZGORNJI POLSKAVI
Leta 1868 so obnovili glavni oltar in prižnico zgornjepolskavske cerkve. Stroški so znašali 600 goldinarjev, znesek pa je bil deloma plačan iz pobožnega volila pokojne Marije Koban, deloma iz prostovoljnih darov. Istočasno je neka plemenita anonimna darovalka mariborskemu slikarju Eduardu Lindu plačala 50 goldinarjev za restavriranje popolnoma uničene Kremserschmidtove oltarne slike. Peto nedeljo po veliki noči, 17. maja 1868, je obnovljeni glavni oltar in prižnico z dovoljenjem prečastitega lavantinskega knezoškofijskega ordinariata blagoslovil domači župnik.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 118
ZAGORELO PRI HRASTNIKU
Ob polnoči 17. maja 1867 je Spodnjepolskavčane prebudil in prestrašil ogenj, ki je izbruhnil v skednju Štefana Hrastnika. Veter je gnal plamene proti južni strani vasi in jo tako obvaroval še hujše katastrofe. Ogenj je uničil ostrešje hiše in gospodarskega poslopja pri Hrastnikovih, kjer so poginili štirje konji, prizanesel pa ni tudi hišama Jožefa Papeža, po domače Rečaka, in vdove Ane Frangež, po domače Riznikove.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 149
Rodil se je pravnik in narodni buditelj URBAN LEMEŽ
Dr. Urban Lemež se je rodil 17. maja 1858.
Bil je zaveden Slovenec. Na njegovem nagrobniku na slovenjebistriškem pokopališču najdemo podatek o njegovi ženi Leopoldini Lemež, rojeni Eisbacher (*1867 †1935), ki je podpirala svojega moža pri slovenskem narodnem buditeljstvu.
Iz nekrologa v ‘Domovini’ (23. marca 1933) in ‘Koledarja Družbe Cirila in Metoda’ (1934) izvemo, da je bil dr. Urban Lemež pomemben slovenski narodni buditelj v Slovenski Bistrici (pa tudi širše), kar je dosegal v družbi svojih prijateljev: Lovra Stepišnika, Petra Novaka, dekana Antona Hajška, Josipa Vošnjaka in drugih.
Dr. Urban Lemež je na čelu slovensko narodno zavednih mož slovenjebistriškega okraja vodil borbe za narodne pravice. Skupaj z Josipom Vošnjakom je v Slovenski Bistrici ustanovil podružnico Šolske družbe sv. Cirila in Metoda (1892), leta 1894 pa je ustanovil slovenjebistriško slovensko Posojilnico, ki je pomagala reševati slovenskega kmeta in obrtnika. Leta 1900 pa so ustanovili še Narodno čitalnico.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Južnega Sokola.
Urban Lemež je umrl 19. marca 1933 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
