26. maj
Danes goduje ZDENKO
Ime Zdenko je tako kot Zdenka slovanskega izvora, in sicer tvorjenka na -ka iz prvega dela zloženih slovanskih imen Zdemir, Zdemil, Zdebor, Zdegoj, Zdedrag, Zdeslav, Zdestan. Sestavina zde- ima pomene, ki jih izkazujeta glagola zdeti ali zdati, to je »skupaj dati, zbrati, zgraditi«.
Moške različice imena: Zdene, Zdenek, Zdenislav, Zdenjek, Zdeno, Zdeslav.
Ženska različica imena: Zdenka.
26. maj
USTANOVLJEN JE TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz. narodni park, v katerem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih.
Triglavski narodni park se nahaja na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp in je edini narodni park v Sloveniji. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline s tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka. Sedež uprave parka je na Bledu, kjer je tudi informacijsko središče Triglavska roža. Informacijsko središče je tudi v Trenti – Dom Trenta in v Bohinju v Stari Fužini.
NEDOVOLJENI ODJEMI VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA
Na Komunali Slovenska Bistrica smo kot upravljavec javnega vodovodnega omrežja prek telemetrijskega nadzora sistema že nekaj časa ugotavljali povišane neavtorizirane odjeme pitne vode iz vodovodnega sistema. V mesecu marcu in aprilu smo fizično pregledali celoten sistem in pri pregledu vizualno nismo zaznali puščanj vode. Ker pa nam trenutne tehnične možnosti omogočajo natančnejše preglede individualnih prilkjučkov in spremljanje pretokov na posameznih odcepih do vodomernih jaškov, smo povečane odjeme v kontroli z letnimi porabami vode selekcionirali in se posvetili iskanju mikrolokacij.
26. maja smo začeli izkopavati individualne vodovodne priključke za potrebe oskrbe s pitno vodo stanovanjskih hiš, ki se po Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/12) in 38. členom Odloka o oskrbi z vodo na območju občine Slovenska Bistrica (Ur. l. RS, št. 91/15) šteje kot priključek stavbe na javni vodovod v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Kot upravljavec javnega vodovoda moramo voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo geodetskega posnetka. Skladno z 21. členom tega Odloka je prepovedana lastna oskrba s pitno vodo vseh stavb, ki ležijo znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba.
Pri odkopavanju priključkov za stanovanjske hiše je bilo ugotovljeno, da je bil izveden nedovoljen odcep, ki je polnil dotrajano opuščeno vodovodno cev, in položena je bila še dodatna cev, ki je mimo priključka omogočala dotoke vode za objekte na tem območju. Tako izvedeni odjem vode je povzročal letno za približno 35.000 m3 izgube vode na vodovodnem sistemu. Celotna izvedba nelegalne priključitve je bila izvedena na zasebnem zemljišču z gradbenim posegom v zemljišče velikosti približno 10 m2, kar pomeni, da poseg ni bil nenamerno, skrito dejanje, ki ga ne bi bilo mogoče opaziti. Oskrba s pitno vodo je še posebaj v času hidrološke suše ključnega pomena za vse prebivalce v občini. Dejanje naklepa znižanja standarda oskrbe s pitno vodo v vodovodnem sistemu – ki pomeni slabše pretoke v sistemu, večanje števila okvar zaradi nihanja pretokov, povečano vzdrževanje in nadzor sistema, kar draži storitev oskrbe, pri tem pa zaradi nedovoljenega in nekontroliranega vpliva lahko negativno deluje tudi na zdravje uporabnikov – odraža zaskrbljujoče stanje zavesti ljudi v naši družbi v naši neposredni bližini. To dejanje in izvedba sta resnično vredna prezira tistega, ki si je dovolil poseg na infrastrukturo v taki meri, da je ogrožal zdravje ljudi okoli sebe. Žal pa ugotavljamo, da to ni osamljeni primer, zato bomo v prihodnje nelegalnim odjemom pitne vode iz vodovodnega sistema v sodelovanju s pristojnimi
inšpekcijskimi službami in s pomočjo sodobne tehnologije posvečali še več pozornosti, volje, energije in entuziazma vsi zaposleni, saj bomo le tako lahko vodovodni sistem, ki je na žalost očem skrit in nedostopen, vzdrževali v skladu s standardi, ki bodo uporabnikom zagotavljali varno oskrbo s pitno vodo in zaupanje v njegovo delovanje.
VIR in FOTO: Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., Informator
USPEŠEN 18. MEDNARODNI ATLETSKI MITING
18. mednarodni atletski miting, ki ga je 26. maja 2018 v športnem parku v Slovenski Bistrici izvedlo Atletsko društvo Slovenska Bistrica, je ponovno dokazal, da gre za enega največjih in najlepših atletskih tekmovanj v Sloveniji. Na tekmovanju je nastopilo okoli 300 atletov in atletinj iz 11 držav, med njimi tudi nekateri, ki imajo v svojih zbirkah medalje oziroma uvrstitve v finala na največjih tekmovanjih. Najboljša rezultata mitinga sta dosegla Hrvata, zmagovalec v suvanju krogle Filip Mihajlević (20,67 metra) med moškimi in najhitrejša v teku na 100 metrov z ovirami Ivana Lončarek (13,11 sekunde) med ženskami. Novi rekord mitinga je v skoku v višino postavila Hrvatica Ana Šimić (1,91 metra) in dosegla normo za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Berlinu. Na Stepišnikovem memorialu v metu kladiva je slavil Brazilec Wagner Domingos (74,56 metra) pred Nejcem Pleškom (73,90 metra), med dekleti pa je bila najboljša Claudia Štravs (62,27 m). Tek na 400 metrov si je s tribun ogledal tudi slovenski rekorder Luka
Janežič. Nobenemu od domačih atletov in atletinj se ni uspelo uvrstiti na stopničke za zmagovalce, kljub temu pa s svojimi predstavami niso razočarali. Bitko centimetrov je izgubila najboljša slovenskobistriška atletinja zadnjih let, Saša Babšek, ki je v troskoku osvojila nehvaležno četrto mesto. Do drugega mesta sta ji zmanjkala samo dva centimetra, sezono na prostem je odprla z rezultatom 13,14 metra. V zelo močni konkurenci se je dobro boril tudi Nino Celec, ki je bil v skoku v daljino z rezultatom 729 centimetrov sedmi. Je pa Nino dokazal, da ima v nogah še precej daljše skoke, in zato lahko z optimizmom pričakuje naslednja tekmovanja. Zmagal je Hrvat Ivan Vujević, ki se je s 7,78 metra najbolj približal meji osmih metrov. V ogrevanju za tek na 100 metrov se je žal poškodoval domači favorit za visoke uvrstitve Jan Kramberger. Rene Pernek Acker je svoj prvi nastop v sezoni v teku na 400 metrov končal na petem mestu. Gala Trajkovič je bila v teku na 400 metrov z ovirami sedma. Valentina Vavdi je v skoku v daljino osvojila deseto mesto, v teku na 200 metrov pa je z novim osebnim rekordom 26,62 metra zasedla dvanajsto mesto. Anja Ferlež je v teku na 100 metrov osvojila 23. mesto, na 200 metrov pa je bila osemnajsta. Leon Lorenci je prvič nastopil v teku na 200 metrov in zasedel 26. mesto. Med mlajšimi mladinkami je v teku na 100 metrov z ovirami imela smolo Maša Dvoršak. Po vodstvu do šeste ovire je grdo padla, k sreči pa se ni huje poškodovala. Med pionirkami je nastopila Noa Tušek, ki je v teku na 60 metrov osvojila četrto mesto.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Tjaša Brglez
SPREJEM ZA ŽANA TOMAZINIJA
Šahovski klub Impol je v četrtek, 26. maja 2016, v hotelu Leonardo v Slovenski Bistrici pripravil sprejem za Žana Tomazinija, državnega prvaka v šahu.
Član slovenjebistriškega šahovskega kluba si je pred meseci priigral naslov mednarodnega mojstra, pred kratkim pa je osvojil še naslov državnega članskega prvaka.
Odličnemu šahistu so med drugimi čestitali predsednik Šahovskega kluba Impol Jožef Jerovšek, predsednik Športne zveze Slovenska Bistrica Bojan Fajs in župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Na slovesnosti so razrezali tudi torto.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE SLOVENSKA BISTRICA
Na dvorišču Bistriškega gradu je v četrtek, 26. maja 2016, potekal zaključni koncert pevskega zbora in orkestrov Glasbene šole Slovenska Bistrica.
Znanje, ki so ga pridobili v tem šolskem letu so tako poleg pevskega zbora predstavili pihalni, harmonikarski in godalni orkester slovenjebistriške glasbene šole.
Sicer pa je bilo še posebej slovesno, saj letos v Sloveniji praznujemo 200 letnico javnega glasbenega šolstva.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
26. maja 2006 se je v avli bistriške osnovne šole končala 31. območna revija odraslih pevskih zborov. To vsakoletno pevsko prireditev sta tudi letos organizirala javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica. Nastope zborov z Zgornje Ložnice, Pragerskega, iz Oplotnice, Slovenske Bistrice, Poljčan, Tinja, Črešnjevca in s Polskave je spremljal Mitja Reichenberg.
27. maja ob 19. uri pa je bilo v bistriškem gradu še 31. območno srečanje komornih pevskih skupin. Nastopile so skupine Košuta iz Pokoš, Kvartet Karl iz Poljčan, Spominčice iz Slovenske Bistrice, Oktet Planika, Kvintet Tinje, moški zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Vivere, Regice iz Slovenske Bistrice in Glaska z Zgornje Polskave. Tudi to prireditev je spremljal prof. Reichenberg.
VIR: Večer
KONCERT ŽePZ DPD SVOBODA SLOVENSKA BISTRICA
V torek, 26. maja 1998, ob 19. uri je bil v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici samostojni koncert ženskega pevskega zbora DPD Svoboda pod vodstvom dr. Mirana Arbeiterja.
VIR: (slp), Večer
PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA IMPOL
26. maja 1995 Na zunanjem dvorišču gradu v Slovenski Bistrici je bil ob 10.30 promenadni koncert Pihalnega orkestra Impol. Bistriškim glasbenikom so se pridružili člani pihalnega orkestra iz Ormoža.
VIR: (ps), Večer
MLADINA GENERALU MAISTRU
Šolski otroci iz Makol so bili danes na majniškem izletu pod vodstvom učitelja g. Franja Miklavca v Mariboru, kjer so si ogledali razne tovarne in zanimivosti našega mesta. Njih iskrena želja pa je bila, videti tudi generala Maistra, o katerem slišijo toliko lepega pripovedovati. Zbrali so se kmalu po 11. uri v Maistrovi ulici pred generalovim stanovanjem. Ko se je pojavil naš osvoboditelj na oknu, ga je mladina navdušeno pozdravljala in mu vzklikala. Ta dogodek bo ostal otrokom prav gotovo v najlepšem in trajnem spominu, saj so sami pripovedovali, da so srečni, samo da so videli generala Maistra. Prav bi bilo, če bi tudi druge šole, ko pridejo v Maribor, pozdravile našega Osvoboditelja.
VIR: Mariborski večernik Jutra
SLOV. BISTRICA
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Slov. Bistrici ima izredni občni zbor v soboto dne 26. maja tl. ob 17. uri pop. v prostorih davčnega urada.
Dnevni red: 1. Sprememba pravil v smislu dopisa Saveza. 2. Slučajnosti. Ako bi v tem času ne bilo prisotnih zadostno število zadrugarjev, vrši se pol ure kasneje istotam občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih zadrugarjev.
VIR: Tabor
GASILI SO PRI CECILIJI BERA
26. maja 1909 so gasilci z Zgornje Bistrice gasili požar pri Ceciliji Bera.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
ŽIGERTOV STOLP IN MARIBORSKO SODIŠČE
Obravnava v Slovenski Bistrici ni po volji c. kr. okrajne sodnije v Mariboru
Kakor znano, podrl se je na Pohorju slovenskemu planinskemu društvu od njega postavljeni »Žigertov« stolp. Zgodilo se je to v pozni jeseni v času največjih viharjev na mestu, kjer daleč na okrog ni žive duše. Takoj, ko se je izvedela ta za društvo in vse podravske Slovence žalostna vest, razneslo se je tudi slej res potrjeno dejstvo, da je eno najvažnejših žic deloma presekala zlobna roka. Z veseljem in zadoščenjem se je torej sprejela vest, da je slavno državno pravdništvo takoj odredilo komisijo na lice mesta, ker se je upalo, da se bo na podlagi najdenih podatkov pričela najstrožja preiskava proti neznanemu storilcu. A kaj še! Iz mnenja, katero so končno podali prijazni nemško-nacijonalni inženerji, je bilo razvideti, da jim je bilo v prvi vrsti ležeče na tem, da bi zvalili vso krivdo na nesreči na društvo, oziroma na društveno vodstvo. Pripisali so namreč poškodovanju žic popolnoma postranski, nevažen pomen. Na podlagi podatkov je bilo samo ob sebi razumljivo, da se je ustavilo postopanje zoper nepoznate storilce poškodbe žic ter se je obrnila ost proti slovenskemu planinskemu društvu. Vršila se je obravnava v Slovenski Bistrici kot okraju storjenega čina in sicer zoper dva člana načelništva ter zoper stavbenika. Načelništvo je bilo sicer oproščeno, a stavbenik je bil obsojen, vkljub temu, da se je izkazalo, da je društvo tovarni za napravo žic natančno naznanilo namen žic, težo, koji bodo imele kljubovati itd. To nas sicer ni razočaralo, ker nekdo je moral biti vsekakor obsojen. Razočaralo nas je pa postopanje c. kr. okrajne sodnije v Mariboru. Ta je našla zdaj čez dobrih šest mesecev, da je treba še nekoliko mešati to zadevo. Pričela je svojo inkvizicijo po c. kr. žandarmeriji ter ne samo zahtevala vse podrobnosti glede stolpa, ki sploh ni nikdar stal v njenem okraju, marveč še celo naložila društvu, da naznani, pri kateri seji da se je sklenila-stavba stolpa, kdo je dal za to denar ter da mu naj društvo izroči vse knjige.
(Pa še pojasnilo: Ruški planinci so leta 1903 na Žigartovem vrhu postavili 37 m visok razgledni stolp. Stolp je bil zgrajen s pomočjo posojila. Na sliki je prikazana slika stolpa ob otvoritvi 6. septembra 1903, ko ga je Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva SPD Ruše predala v uporabo. Na otvoritvi se je zbralo okrog 700 ljudi. Visok je bil 37 metrov, zaprte, lesene konstrukcije. V noči med 23. in 24. novembrom 1904 naj bi ga bil porušil močan vihar, čeprav se je prav kmalu ugotovilo, da je prav v tej noči nekdo presekal sidrne vrvi. Urednik Utrinkov časa)
VIR: Domovina
FOTO: Odprtje Žigartovega stolpa leta 1903
Umrl je lastnik dvorca Frajštajn KLEMEN BRANDIS
Klemen Brandis se je rodil 4. februarja 1798 očetu Janezu Krstniku grofu Brandisu (1751−1812) in materi Mariji Jožefi grofici Brandis, rojeni Trauttmansdorff (1760–1826).
Ko je leta 1821 zaključil študij na dunajskem Terezijanumu, je opravljal različne uradniške službe, leta 1841 pa ga je cesar imenoval za tirolskega guvernerja in deželnega glavarja. Na tem položaju pa je zelo uspešno deloval do leta 1848.
Leta 1828 je od Štajerskega verskega fonda kupil dvorec Frajštajn (Spodnja Polskava), za nakup katerega se je pred njim zavzemal že njegov oče. Grof Klemen Brandis je iz Frajštajna upravljal tudi gromberško gospostvo in bukovško imenje. Hkrati pa je bil tudi lastnik patronata nad cerkvijo. Župnik Vincent Novak, ki je prišel na Spodnjo Polskavo avgusta 1845, je v Spominsko knjigo spodnjepolskavske župnije zapisal: »Spomladi leta 1846 so s pomočjo krajanov cerkev prekrili, račun v višini 245 goldinarjev pa je poravnal patron cerkve, grof Klement Brandis.«
Poleg tega posestva je imel v lasti tudi veliko drugih, med njimi grad Slivnica, ki ga je Klemen leta 1847 kupil od knezov Poniatovski.
17. maja 1831 se je poročil z Adrienne grofico Brandis (1810–1834). V zakonu sta se jima rodila sinova Anton Adrijan in Erih Marija. Anton je leta 1880 prodal Frajštajn in ostala posestva na Štajerskem.
Pomemben pa je bil tudi z vidika umetnostnega naročništva, saj naj bi med ostalimi naročili pri slikarju Leopoldu Kupelwieseru naročil tudi sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega v spodnjepolskavski cerkvi sv. Štefana.
Klemens Brandis je umrl 26. maj 1863 na gradu Slivnica, pokopan je bil na magdalenskem pokopališču v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
