
29. marec
Danes goduje CIRIL
Ime Ciril izhaja iz grškega imena Kyrillos in ga razlagajo iz grških besed kyriakós, kyrios v pomenu »pripadajoč Bogu«.
Moške različice imena: Kiril, Kirilo, Kiro.
Ženska različica imena: Cirila.

29. marec
SPREJET ZAKON O SLOVENSKI HIMNI
29. marca 1990 je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni. To je postala sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do izbire ni bila kratka, po besedah zgodovinarja Boža Repeta pa gre za eno redkih nebojevitih himn.
Besedilo himne se glasi:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

KONCERT WOMAN&MAN
V petek, 29. marca 2018, je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, v Viteški dvorani gradu Bistrica pripravil poseben glasbeni večer s Tejo Pančič in Mikeom Orešarjem, pod zanimivim naslovom Woman&Man. Teja Pančič in Mike Orešar sta slovenjebistriška glasbenika, ki sta se v ljubezni do jazz, soul, blues in country glasbe združila in pripravila tematsko obarvan večer za kitaro in dva vokala. Izvajala sta znane jazz in oul klasike Elle Fitzgerald, Arethe Franklin, Roya Orbisona in drugih. Zgodba se odvija v kabaretu (obiskovalci so sedeli ob mizah), lastnika Nicola Salierija (Niko Turk), ob šanku pa svojo življenjsko zgodbo zaupa Pat – Patricii (Patricija Simrajh). Dramsko besedilo sta napisala Andreja Vidmar in Aleš Maver.
Zaradi izrednega zanimanja, sta koncert ponovila še 23. aprila, kar dokazuje, da naše mesto potrebuje takšne dogodke in ta dogodek je pravi dokaz za to, da lahko z domačimi ljudmi marsikaj uspešno izvedemo.
VIR: Viktor Ajd, Informator
FOTO:Tjaša Korošec

BISTRIŠKI MALI PRINC NA ODRU SNG MARIBOR
V četrtek, 29. marca 2018, so na odru Stare dvorane v SNG Maribor nastopili baletke in baletniki vseh starosti Glasbene šole Slovenska Bistrica. Celoletni trud so pod vodstvom profesorice Mance Raušl vložili v predstavo Mali princ, ki so jo uprizorili na baletni produkciji. Tudi letos velja omeniti prijetno medsebojno sodelovanje z bistriško 2. osnovno šolo, saj so si učenci prvega in drugega razreda že v dopoldanskem času ogledali generalko in uživali ob spremljanju predstave. Mladi baletniki so imeli naporen dan, saj so istega dne uprizorili še dve večerni predstavi. Odlično so se znašli v vlogi plesalcev in tudi igralcev ter pričarali nepozaben večer obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano na obeh predstavah. V vlogi pripovedovalca sta se preizkusila devetošolca z 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, Matej Sever in Oskar Kleindienst, ki sta enotnega mnenja, da je bila to zanju nepozabna izkušnja. Zadovoljno občinstvo, ki z dolgim aplavzom nastopajočih skorajda ni bi spustilo z odra, nasmeh in solze sreče na obrazu baletk in zadovoljni mentorji so zagotovo recept za uspeh in nadaljnji zagon tudi v prihodnjem šolskem letu. Iskrene čestitke vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi produkcije. Odlično in veliko delo so opravili. Le kaj nam bodo pripravili prihodnje leto? Pustimo se presenetiti. Do takrat pa naj nas spremljajo besede Malega princa: »Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«
VIR: Tanja Keber in Marjanca Frangež, Informator
FOTO: Glasbena šola Slovenska Bistrica

REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ZGORNJEGA PODRAVJA
Zveza za tehnično kulturo Slovenije- Regionalni center Maribor je v soboto, 29. marca 2014, v sodelovanju z OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica organizirala 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Zgornjega Podravja. Sodelovali so mladi raziskovalci iz 37 osnovnih šol in 12 srednjih.
Tekmovalci so se pomerili v šestnajstih različnih področjih. Udeležence sta pozdravila ravnateljica Osnovne šole Pohorskega odreda Tatjana Pufič in župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

VITICA ČISTILA OKOLJE
29. marca 2008 so člani Turističnega društva Vitica z Vrhol in Prelog ter drugi krajani urejali in čistili okolje na območju bistriške KS Vrhole-Preloge. Očistili so obcestne jarke, obrežja cest, poti in steze. Plastične vrečke, plastenke, kozarce in pločevinke so zbirali na dogovorjenih krajih, od koder jih je še isti dan odstranilo Komunalno podjetje Slovenska Bistrica. Akcija je potekala po vseh zaselkih Preloge, Vrhole, Sevec, Vinarje, Jošt, pa tudi v sosednjem Spodnjem Grušovju, od koder je nekaj članov TD Vitica. Zaključek akcije, ki se je je udeležilo 100 ljudi, je bil na Sevcu, kjer je vse ljubitelje narave čakala topla malica s prijetnim druženjem.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

MED ZVEZDAMI OLIMPIJSKIH KROGOV
Franc Pinter iz Slovenske Bistrice je na olimpijskih igrah osvojil že tri medalje, ponosen na Bloudkovo listino
Le redko se zgodi, da nesreča človeka potisne v novi svet, med zvezde. Francu Pinterju se je življenje po letu 1977 čisto obrnilo. Iz obratnega elektrikarja v tovarni stekla v Slovenski Bistrici se je povzpel v olimpijca, velikega športnika, dobitnika vseh mogočih nagrad, priznanj in kolajn. Pinter živi v Slovenski Bistrici. Po prometni nesreči, ki se je zgodila na Pohorju, je tri leta preživljal pekel, potem pa kot strela z jasnega: na rehabilitaciji v Ljubljani je spoznal invalide, ki se radostim življenja niso želeli odreči. Z njimi je začel trenirati. “Vse živo sem treniral, metal sem na koš, všeč mi je bila atletika in šele leta 1991 sem našel svoj šport. Začel sem trenirati z zračnim orožjem in si takoj izbral svojega idola. Rajmonda Debevca.”
Ker je izbral svojega vzornika, je moral izbrati tudi njegovo orožje in novo športno disciplino: streljanje z malokalibrsko puško. In s tem orožjem je Franc Pinter na paraolimpijskih igrah v Atlanti, Sydneyju in Atenah osvojil tri srebrne medalje. Zdaj je tako rekoč sredi priprav za nove olimpijske igre, prihodnje leto bo odpotoval v Peking, še prej pa na evropsko in svetovno prvenstvo. “Vsak dan treniram,” pove Pinter, “treningi so naporni, razmere na srečo dobre. Z zračno puško trenira v Slovenski Bistrici v prostorih Strelskega kluba Jesen Spodnje Prebukovje, trening za malokalibrsko puško pa je v Ljubljani. Vsi njegovi (žena, hčerki in sin) ga podpirajo, njegov šport so sprejeli, čeprav težko usklajujejo življenjski ritem. “Ženo sem spoznal na morju, v Pineti, invalidi smo igrali košarko in nekdo je po zvočniku naznanil moje ime. In ona je mislila, da je v Pineto prišel nekdo drug, ki se sicer piše Pintar, radovednost jo je prignala k igrišču, me videla, spoznala sva se, zaljubila in poročila. Naj še povem, da je v Pineti delala kot vzgojiteljica, letovali so otroci iz Krope. Nepozabni trenutki. Dvajset let že trajajo.”
Pinter pohvali svoje okolje, ki ima dovolj dober posluh za športnike invalide. Občina Slovenska Bistrica je zelo pozorna do mojih uspehov, vsako medaljo so kronali s sprejemom pri županu, tudi politika nam je naklonjena, da o predsednikih države niti ne govori. “Ker nisem preveč zahteven, dobro funkcioniram, ko pa dosežeš kak pomemben cilj, je pozneje podpora zelo korektna. Če ne bi imel sponzorjev, bi težko živel, na mesec dobim 425 evrov, in ko plačam svoj del položnic in obveznosti, ostanem brez ficka. Upokojen sem 28 let, denarne probleme rešimo v družini. Sicer pa naj povem, da štiri velike tekme plačajo sponzorji, dve zveza za šport invalidov, ostale tekme gredo na moj račun in račun kluba.”
Bistriški olimpijec še pove, da se že posveča mladim. Ni njihov trener, pravi, nasvete jim daje, rad zaupa kakšno skrivnost, na primer, kako je treba pregnati vse misli in se posvetiti le prstu na petelinu puške. To je silno težko, poudarja, leta prinesejo ne samo rutino in zanesljivost, ampak tudi psihološko trdnost. Sicer pa vse to velja tudi v življenju. Človek mora biti trden in zaupati vase. Mesto Slovenska Bistrica se mu zdi, da je tako okolje: trdno, razvojno usmerjeno. Všeč so mu ljudje, ki imajo tako naravo. “Če Slovenski Bistrici uspe realizirati projekt Alureg, bo občina na konju,” še dodaja in se spomni na Bloudka, ki je bil tudi trden človek. A Bloudek mu gre po glavi! Franc Pinter je njegov nagrajenec. Pred kratkim je dobil Bloudkovo plaketo. Nanjo ni ponosen samo sam, ampak tudi njegovi športni prijatelji.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Franc Pinter s športnim priznanjem, ki se imenuje po Stanku Bloudku (Zdenko Kodrič)

GLAVOBOL POVZROČAJO OMAMLJENI IN AVTOCESTA
Policijska postaja Slovenska Bistrica je lani obravnavala osem prometnih nezgod s smrtnimi žrtvami in 15 kršitev, povezanih s prodajo mamil
Bistriški policisti ne skrivajo veselja nad anketo, ki jo je med ljudmi izvedla mariborska policijska uprava. Javnost je izrazila pozitivno mnenje nad delom in sodelovanjem policije. Bistričani policistom tudi zaupajo, nekoliko manj zadovoljni pa so nad njihovo pripravljenostjo pomagati v ključnih trenutkih. Komandir policijske postaje Zlatko Kšela je povedal, da so anketo že preučili in da bodo storili vse v korist prebivalcev občin Oplotnica, Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.
Policistov pogled na lansko leto pa ni najbolj razveseljujoč, opozarja Kšela, v letu 2006 je bistriška policijska postaja evidentirala in obravnavala 937 kaznivih dejanj, podala pa 865 ovadb, kar je za petino več kot v letu 2005.
Tudi dejanj s področja splošne kriminalitete je vedno več. Glede na leto 2005 se je skoraj za desetino povečalo število gospodarskih kriminalnih dejanj. Vsa dejanja so preiskali, prevladovale pa so goljufije in zlorabe bančnih kartic. Vedno več težav imajo zaradi razpečevalcev drog. Lani so zasegli nekaj heroina, kokaina in konoplje ter se ubadali s ponarejevalci denarja. Obravnavali so 21 takih kaznivih dejanj, raziskali so en sam primer.
Bistriški policisti pa povsem drugače gledajo na poglavje o splošni varnosti ljudi in premoženja. Čeprav je v časopisnih črnih kronikah vsak dan zaslediti krajo ali dve, so bili lani pri vzdrževanju javnega reda in miru zelo uspešni. Kršitev je bilo manj kot v letu 2005, prekrškov s področja javne varnosti prav tako, policisti so navdušeni nad podatki s področja družinskega nasilja, nasilnih dejanj je bilo lani 40, predlani 46. Vse kaže, da so omejili tudi množične kršitve javnega reda, v minulem letu ni bilo niti enega takega dogodka.
Povsem drugačen pa je varnostni položaj v cestnem prometu. V letu 2006 je bilo na Bistriškem 848 prometnih nezgod, v katerih je umrlo osem ljudi ali dvakrat več kot v letu 2005. Zlatko Kšela pove, da policisti nadzorujejo tudi 13 kilometrov avtoceste Ljubljana – Maribor in da je prav na tem odseku življenje izgubilo pet ljudi. Vzroka za nezgode sta neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje. Lani so obravnavali kar 4515 kršitev predpisov v cestnem prometu. Glede na leto 2005 je bilo teh dejanj lani za tretjino več.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

REVIJA LUTKOVNIH SKUPIN
Danes se v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici začne območna revija otroških lutkovnih skupin. Nastopili bodo Minke iz osnovne šole Minke Namestnik Sonje Slovenska Bistrica s Pikapolonico, otroška lutkovna skupina OŠ Anice Černejeve iz Makol z Zgodbo o dveh kozah, skupina Venčeselj s podružnične šole Zgornja Ložnica z igro Neznani predmet na planetu Plastika. Tem predstavam bodo sledile skupine iz Makol s predstavo O žabicah v rdečih kapicah, skupina OŠ Žabice iz Laporja s predstavo Gosenica Poldka in otroška lutkovna skupina Zrnca iz Društva Koruzno zrno Slovenska Bistrica. Predstave bo spremljal strokovnjak za lutke Danilo Trstenjak. Revijo organizirata bistriški ZKD in javni sklad za kulturne dejavnosti.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

DAMIR TKAVC S 100 TOČKAMI
Velika spodbuda učencem glasbe
Lep uspeh na XIV. tekmovanju učencev in študentov glasbe SR Slovenije
Na glasbeni šoli v Trbovljah je potekal drugi del XIV. republiškega tekmovanja učencev in študentov pihalnih trobil. Prvi del tekmovanja za klavir, harmoniko, solopetje in harfo se je končal teden dni prej v Ljubljani.
Tekmovalo je 211 učencev iz 36 slovenskih glasbenih šol, med katerimi sta bili tudi Glasbena
matica iz Trsta, glasbena šola na Koroškem iz Celovca ter Akademija za glasbo v Ljubljani.
Kar 64 tekmovalcev je doseglo 90 in več možnih točk — prvo nagrado in bodo tekmovali
na zveznem tekmovanju od 17. do 21. aprila v Skopju.
Dosežki učencev mariborske Srednje glasbene in baletne šole so najboljši doslej. Od 29 tekmovalcev jih je kar 18 prejelo prvo nagrado, 7 drugo nagrado in 5 tretjo nagrado, kar pomeni, da nihče ni prejel mani kot 70 točk; 100 točk — pa je prejel Damir Tkavc, trobenta I. kategorije, iz razreda učitelja Janeza Kopšeta, učenec disl. oddelka glasbene šole Slovenska Bistrica. Posebej velja omeniti še učencev pozavne učitelja Alberta Kolbla, ki so vsi prejeli prvo nagrado.
VIR: Majda Jecelj, Večer

LESKOVARJA NE BO
Med slovenskimi judoisti v državni reprezentanci za balkansko prvenstvo manjka Tone Leskovar iz Slovenske Bistrice. Tone ni padel v nemilost pri zveznem kapetanu, temveč je le lažje poškodovan in zato ne more vaditi z vso močjo.
VIR: Večer

MLADINA SLOVENJEBISTRIŠKEGA OKRAJA ZAHTEVA
Mladina slovenjebistriškega okraja zahteva, da se popravijo krivice, storjene primorskemu ljudstvu
Zbrani na sestanku krajevnih sekretarjev zahtevamo v imenu vse mladine okraja Slovenska Bistrica, da se dokončno popravijo krivice, storjene primorskemu ljudstvu.
Zahtevamo da se ta ves čas teptana in mučena zemlja prikluči Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naši bratje Primorci so s svojo borbo dokazali, da so tega vredni.
Na tej zemlji že 1300 let prebiva slovenski rod, zato se naj priključi matični deželi.
Ugovarjamo načinu postopanja z našimi brati. Zahtevamo da se ravna z njimi za svoje hrabro in junaško zadržanje za časa borbe. Globoko sočustvujemo z našimi brati. Mi čutimo z našo Primorsko in zato zahtevamo od medzavezniške komisije, da upošteva naše pravične zahteve.
Naj živi Julijska Krajina v Ljudski republiki Jugoslaviji.
VIR: Sekretarji mladine slovenjebistriškega okraja, Vestnik

NESREČA NA ŽELEZNICI
V sredo popoldne je bil 31-letni sprevodnik južne železnice Mirko Lipuš, stanujoč na Pobrežju, zaposlen na pragerskem kolodvoru pri premikanju vozov. Pri tem poslu mu je izpodrsnilo ter je padel
pod drveč voz, ki ga je kakih 100 metrov daleč vlekel za seboj. Lipuš je dobil odrtine po vsem telesu in globoke rane na nogah. Kaj lahko bi ga bil voz popolnoma zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali z vlakom v Maribor, kjer ga je rešilni oddelek prepeljal na njegovo stanovanje.
VIR: Tabor

Rodila se je druga Titova žena HERTA HAAS
Herta Haas se je rodila 29. marca 1914 v Slovenski Bistrici avstrijskima staršema očetu Henriku Hassu, odvetniku, esperantistu in poliglotu, ki je pred 1. svetovno vojno delal kot odvetnik v Slovenski Bistrici in materi Priski.
Po maturi v Mariboru leta 1933 je nato v Zagrebu (Hrvaška) končala ekonomsko fakulteto in se kmalu zatem vključila v narodnostno in revolucionarno gibanje. Njeno politično udejstvovanje se je začelo že v letu 1932, članica Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) pa je postala leta 1936. Med leti 1938−41 je bila kurirka Centralnega komiteja (CK) KPJ. Kmalu po začetku druge svetovne je bila dve leti zaprta v ustaškem zaporu. Od aprila do decembra 1943 je bila pri Vrhovnem štabu NOB, nato pa v Sloveniji do septembra 1944 članica Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije (OK KPS) za Belo krajino in do junija 1945 načelnica propagandnega oddelka pri Glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in POS).
Po osvoboditvi je delala v Ministrstvu za industrijo Ljudske republike (LR) Hrvaške in bila nato sekretarka gospodarskega sveta vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) in svetnica generalnega direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje.
Leta 1937 se je v Parizu (Francija) srečala z Josipom Brozom Titom. Dobro leto za tem sta se poročila. Herta je bila druga žena kasnejšega maršala in predsednika Jugoslavije. Maja leta 1941 se jima je v zakonu rodil sin Aleksander − Miša, tega leta sta se tudi ločila.
Herta Haas je nato živela v Zagrebu, umrla pa je 5. marca 2010 v Beogradu (Srbija). Na lastno željo je pokopana na pobreškem pokopališču v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
